»Dva sta! Dvojčka imam!«

V prejšnjem blogu sem vam razkrila kako sva s partnerjem izvedela za nosečnost. Danes bom namenila nekaj vrstic temu kako sva zvedela, da bo sreča kar dvojna.

Le dobra dva tedna po potrditvenem testu, sem doma v trebuhu in jajčnikih začutila močne bolečine. Najprej sem mislila, da bo bolečina sama pri sebi nehala, a je bilo le še huje. Čeprav partner večkrat reče, da pretiravam, je tokrat videl, da me resnično boli in me pregovoril, da se odpraviva v bolnišnico. V čakanju na dežurno ginekologinjo, medtem, ko sem komaj sedela na stolu, so me oblivale solze. Bala sem se, da je vsega konec. Partner me je bodril, da je vse ok in tudi tokrat je imel prav. Ginekologinja mi je naredila ultrazvok in dejala, da skrbi ni, da je zarodek na svojem mestu, videti je da imam povečane jajčnike, zato mi je predpisala protibolečinske tablete. Tako lepo je bilo videti utripajoče srce, ki raste v meni.

Nekaj dni kasneje sem imela tako imenovani potrditveni ultrazvok. Z menoj je šla najboljša prijateljica Tjaša. Na ta dan nisem pričakovala ničesar posebnega, a življenje me je spet presenetilo. Ko sem ležala na ginekološkem stolu, me je oblil strah, saj ginekologinja nekaj minut ni spregovorila. Nato pa je dejala »iz enega sta nastala kar dva ploda«. Jaz pa sem ji šokirano dejala »ne me je*at«. Nad mojimi besedami je bila zgrožena in mi dejala, kako lahko tako grdo govorim o tako lepi novici. A kaj, ko sem bila tako šokirana, da sem mislila, da to ni mogoče in da se je zagotovo zmotila. Pojasnila mi je, da gre za enojajčna dvojčka in mi razložila kako nastaneta. Bila sem tako šokirana, da sem pol stvari preslišala. Želela sem takoj ven, da novico sporočim Tjaši.

V garderobi sem se tako tresla, da sem se komaj oblekla. Nato pa verjetno na pol oblečena priletela ven, in vse kar sem lahko izustila je bilo: »Dva sta! Dvojčka imam!«

Tjaša:  »Bila  sem totalno šokirana… Kaj?!?! Kaj se zajebavaš!?! Svetovnoo!!…  Nisem mogla verjeti…  Seveda sem začela  jokat od sreče. To je nekaj neverjetnega. Nekdo, ki si je tako dolgo želel otroka, sedaj pa pod srcem nosi kar dva.. iz srca sem ji privoščila in se veselila z njo..«

Ko sem se končno malo pomirila je napočil čas, da novico sporočim partnerju. Seveda nisem mogla čakati niti ure. Ker je delal in bil na drugem koncu Slovenije, sem se odločila, da mu sporočim kar preko telefona. Poklicala sem ga in mu dejala: »Pikec škoda, da danes nisi bil z menoj, sploh ne boš mogel verjeti kaj se je zgodilo. Dva sta.« In on: »Kaj dva?« Jaz: »Ja dva bejbija bova dobila.« Tišina na drugi strani… »Mitja si tam? Halo?« »Ja ja tu sem, kaj praviš? Hecaš me?« In nato pade v smeh, ki je trajal zagotovo nekaj minut, v tem smehu pa sem čutila srečo, veselje, strah, skrb in vse ostalo možno.

Po tistem sem novico sporočila še staršem, ki so mislili, da se delam norca. Očetu sem prej rekla, naj se raje prime za srce, ker ga bo kap, mama pa je v telefon začela kar kričati.

Ne bom dejala, da sem bila le srečna, novica je prinesla mnogo skrbi in vprašanj, kako bom zmogla, ali sem sposobna in kaj me čaka? Tu je bil ponovno na vrsti moj partner, ki me je postavil na realna tla in me prepričal, da se prepustim.