Nekaj dni po porodu, ko sta bili pikici še stran od mene, je mož poskrbel za presenečenje, ki ga ne bom nikoli pozabila. Mitja ni romantičen tip moškega, a ko se odloči presenetiti, to naredi tako, da boljše ne bi moglo biti.
V sobi se je pojavil z vrečko, ko sem jo odprla sem zagledala škatlico in seveda sem takoj opazila, da gre za nakit. V škatli je bila verižica z dvema obeskoma, natančneje dvema polovicama srčkov, združenima v eno. A to ni bilo vse, najbolj so me ganile besede, ki jih je ob tem dejal: »Iskal sem nekaj točno takega. Vsaka polovica pripada njima, a dokler ne odrasteta in dobita vsak svoj del, želim, da obeska nosiš in paziš ti.«
V vsaki polovički je vgravirano ime, torej na eni piše Minea, na drugi Timea, zadaj pa datum njunega rojstva – 10. julij 2017.
Da je bilo presenečenje še bolj popolno pa mi pove, da je pripeljal nekoga na obisk in da me ta čaka pred porodnišnico. Moja prva misel je bila najina psička Jana in Mitja mi je samo prikimal. Že v dvigalu sem jokala od sreče, da jo bom po nekaj dneh končno videla in stisnila k sebi.
Joj kako sem jo pogrešala mojo kosmato srečo. Stisnila sem jo k sebi in ji povedala, da jo imam rada in jo pogrešam ter da bomo kmalu vsi skupaj. Upala sem, da ni jezna name in da ne misli, da sem jo kar zapustila. Zadnjih sedem mesecev sem bila namreč večino časa doma. Ker sem mogla veliko počivati sva cele dneve preživele skupaj in se cartale. Sedaj pa me naenkrat ni ob njej.
Ko me je polupčkala sem vedela, da me ima še vedno rada. ❤ Zdaj bom pa kar zaključila, saj mi ob spominu na ta dan, ponovno polzijo solze po licu.