Čeprav smo se spoznali šele pred štirimi leti, se mi zdi, da se poznamo celo življenje. Skupaj nas je pripeljal splet okoliščin in na prvi videz meni nezanimivo dekle, je danes prijateljica, ki je ne bi menjala za nič na svetu. Nekaj bežnih besed, nekaj pijač in druženj se je spletlo v trdno prijateljstvo, brez katerega si življenja ne predstavljam več.
Tukaj si v dobrem in slabem, tako kot “narekuje” pravo prijateljstvo. Tukaj si, ko sem dobre volje, ko sem slabe, tukaj si, ko mi je težko, ko mislim, da mi gre vse narobe, ko ne znam drugega kot jamrat. Ne glede na vse, si ob meni. To ne velja le zate Tjaša, temveč tudi za Marka, tvojega možeka.
Skupaj smo bili na vajin poročni dan, ko sva jaz in Mitja ob vama stala kot priči, skupaj smo bili leto kasneje, ko sta kot priči vidva stala ob nama.
Ob meni sta bila vso nosečnost, čeprav sem bila tako rekoč ujeta med štirimi stenami, doma ali v porodnišnici, me bodrila, razveselila s kakšnim sladoledom, ali pa z vajino družbo. In ne le enkrat na teden, temveč vsak dan!
In pred tremi tedni, sem vaju spoznala v novi luči. Vedela sem, da se z nama z Mitjem veselita nosečnosti in otrok, a vajina dejanja so dokazala, da sta ju pripravljena imeti rada kot vajini. Tjaša, nikoli te nisem videla kot materinski tip ženske, priznam. Nikoli si nisem mislila, da ti bodo najini otroci toliko pomenili. Ti pa si dokazala ravno obratno.
Žal mi je, da sem kdaj dvomila vate, skrbela, da bodo otroci spremenili naše vezi. Dokazala si ponovno, da si boljše prijateljice od tebe, človek res ne more želeti.
Vse te besede, so zares premalo, da bi se vama z Mitjem zahvalila za vse. Zavedajta pa se, da vaju ceniva in sva vama iz vsega srca hvaležna.
twinsmama.si 