Nosečnost – splet hormonov, 1001 občutkov, čustev in še marsičesa drugega. Ja, nosečnice so včasih izredno naporne, priznam, tudi jaz sem kdaj pa kdaj spadala med njih. 🙂
Dejstvo je, da sem si svojo nosečnost predstavljala drugače, morda zato, ker imamo v večini nekakšno predstavo, kako bi naj izgledala. Sijoči nohti, močnejši lasje, lepši ten kože, bleščeče oči in še in še. Vse to pri meni ni držalo.
Moj filmski videz nosečnice 🙂
Prva stvar, s katero sem se srečala, je bila slabost. Če me vprašate, je slabost prenežna beseda za to kar sem prestajala. Začela se je zjutraj in nehala zjutraj, samo, da je med jutri bilo dobre tri, štiri mesece razlike. Torej dobesedno sem se z bruhanjem zbudila in zaspala. Bruhala sem tudi po osemkrat dnevno. Verjetno je bila sama sreča, da je apetit ostal in da sem kljub slabosti, lahko normalno jedla, saj bi v nasprotnem primeru zagotovo pristala v bolnišnici. V teh treh mesecih, sem shujšala devet kilogramov. “Šlank kot že mnogo let ne,” sem se ob tem pošalila.
To pa seveda ni bilo vse. Zaradi slabosti sem morala konstantno nekaj “grickati”. Zato nisem prišla popolnoma tešča na odvzem krvi. Posledica? Napotnica k diabetologu, ta pa me je poslal na ogtt test (obremenilni test z glukozo) – halo, bruham cele dneve, le kako bom to prestala?
Sestra mi je povedala, da ko popijem glukozo, ponovijo meritev sladkorja čez uro in nato še enkrat čez dve. “Če ga ne prestanete, se vrnete prihodnji teden,” so bile njene besede, ki sem si jih nenehno ponavljala, samo da bi zdržala in da me tam več ne vidijo. Žal ni šlo, po pol ure sem začela v čakalnici tako bruhati, da sem komaj prišla do zraka. Tako je bilo s testom konec. Vsaj za ta dan.
Po dolgem času sem imela ponoči nočne more – kako pijem to glukozo. Zbudila sem se cela panična in poklicala v diabetološko ambulanto, da ne želim ponoviti testa. Morala sem se oglasiti v ambulanti. Sledilo je predavanje o prehrani in merjenje sladkorja šestkrat dnevno. Luštno. Bruhanje in to = popolna kombinacija.
Ampak zakaj ne bi recimo še česa dodali? Recimo povečanega delovanja ščitnice in obisk tirologa? Ja, tudi to sem “pokasirala” :). Tako sem dobila tabletke in redne 14 dnevne kontrole.
Da mi ne bi bilo dolgčas, sem po telesu dobila izpuščaje, osebna zdravnica mi je povedala, da to v nosečnosti ni nobena redkost in da je možno, da se je telo odzvalo na nekaj popolnoma drugače kot se je pred zanositvijo. Ni panike, se bom pač štirikrat dnevno mazala z dvema različnima kremama.
Veste, ko pravijo, da te nosečnost lahko stane kakšnega zoba? No, ta nosečniški čar sem imela “čast” pobližje spoznati. 🙂
V objemu moje psičke, so dnevi minili hitreje.
Večina moje nosečnosti sem tako preživela doma, v postelji, ob pomoči partnerja, staršev in prijateljev. Nič kaj “filmsko”, zato žal ne morem reči, da sem uživala nosečniške dni, saj je bilo na trenutke zares naporno.
A ko sta se pikici v trebuhu prebudili, sem dobila moč, da lažje preživim dneve.