Minilo je nekaj mesecev, od kar sem bila nazadnje na obisku pri svojih najboljših prijateljih. Nato pa je sledilo povabilo na odlične testenine, ki jih skuha Marko, z besedami, da moreva priti še kaj naokoli dokler sem v “celem”. Seveda se temu res nisva mogla upreti! 🙂
Bil je petek popoldan, moj Mitja, ki je poznan po tem, da se ne spozna najbolje na uro, saj točnost res ni njegova vrlina, pa je bil tokrat točen. To mi je bilo precej nenavadno, a nisem nič komentirala. Ustaviva se v trgovini in kupiva tortico za po kosilu ter se odpraviva k Tjaši in Marku.
Nič sluteč vstopim v stanovanje, v svojem stilu se najprej opravičim, ker sem v Hoferju kupila znižano torto, pa sem si po poti vse nohte skoraj polomila, da bi nalepko z oznako, da je znižano, spravila dol 😀 in je na koncu tista razpacana nalepka huje zgledala, kot če bi jo pustila, da v svojem oranžno florescentnem siju zasveti.
Tjaša, Tanja, Živa, Janja, in Martina. Hvala vam!
Vglavnem… takrat se odprejo vrata dnevne sobe in zaslišim punce: presenečenjeeeeee. Kdor me pozna, ve, da skorajda ni trenutka, da ostanem tiho. No, to je bil eden izmed teh, ki me je pustil brez besed. Vsa čast punce moje, da vam je uspelo me tako prevrteti okoli prsta. Moška sta odšla po svoje, naša zabava za prihajajoči punčki pa se je začela.
Seveda ni manjkala okrasitev v stilu meni ljube hello kitty, ter nekaterih jedi, ki sem jih v nosečnosti oboževala, med njih pa zagotovo sodijo sirove štručke, Poli in pašteta Argeta junior. Pripravile so mi igre, skozi katere sem jim mogla dokazovati, da sem na štručki pripravljena.
Ena izmed najbolj atraktivnih iger je zagotovo bila igra “polne pleničke”. Punce so mi z različnimi vrstami čokolad napolnile plenice, te sem najprej morala povohati in poskusiti ugotoviti katera čokolada je v kateri, nato sem lahko vsebino še “poskusila”. Verjetno ne rabim poudarjati, da smo se pri tem nasmejale, pa tudi občasno je kateri postalo za sekundo, dve slabo, saj je “vsebina” izgledala zelo realno. A jaz se ne dam!
Med drugim sem z zavezanimi očmi okušala različne vrste Frutekov. Janjin namen je bil, da bom po tej nalogi definitivno prepričana, da ne bom kupovala teh vrst kašic, ampak jih raje sama pripravljala doma. Pričakovala je namreč, da mi ne bodo dobre, a se je zmotila. Mmmmm, nisem si mislila, da so lahko tako okusni! 🙂
Našle pa so tudi mojo šibko točko. Pri tej nalogi sem dobesedno “padla”. Namreč pripravile so sličice živali, jaz pa sem ob vsaki morala zapeti neko otroško pesem. Ojoj. Šla mi je samo čebelica maja, to bo še potrebno “povaditi”, priznam. V prepoznavanju odlomkov zgodb, sem bila nekoliko boljša. 🙂 Predvsem smo se nasmejale tudi mojemu previjanju in preoblačenju dojenčka. Nisem mogla skriti, da tega še nisem velikokrat počela.
Popoldan je hitro minil, pri meni se je končal tako kot sicer pred meseci, ko sem si privoščila kaki kozarček, dva – tokrat “koma” od utrujenosti. 🙂 Vročina in trebušček sta naredila svoje.
Hvala punce moje, da ste se tako potrudile zame.
twinsmama.si 