Danes smo praznovali prvo mini svečko. Ja, že mesec dni je od tega, kar sem postala mamica. Neverjetno. Pred mescem dni sta bili še v meni – vse do 10. ure :). Danes pa sta že z menoj, doma, z atijem, Jano in ostalimi ljudmi, ki so ju vzljubili. Danes, pa praznuje tudi njun bodoči boter Marko. Zato smo se odločili proslaviti skupaj, tako kot se spodobi.
Tako sta bile videti pred nekaj meseci.
Spomin, za katerega je poskrbela prijateljica Tanja.
V glavnem… ko smo se spravili k mizi, da nekaj pojemo, se je začela oglašati prva sirena – lačna Minea, nekaj minut za njo še Timea. Očitno sta si mislili, brez naju pač ne boste jedli. 🙂 Tako smo spoznali kako bodo potekala slavja v “novi” obliki. Po tem pa smo se ekipno lotili fotografiranja za prvi mesec.
Prvo tortico sem želela speči sama, a botra sta izrazila željo, da za prvo poskrbita onadva in mi dejala, da bom imela za peko še veliko priložnosti.
Današnji dan pa je poseben tudi zato, ker sta ju prvič eno uro pazila Marko in Tjaša. Jaz sem v tej uri opravila več stvari, med drugim se ustavila na banki in zaprosila za novi pin, saj sem bila včeraj po dooolgem času v trgovini in si zablokirala kartico, saj sem pozabila pin. Ne vem ali je to še vpliv nosečniške pozabljivosti, ki je bila pri meni kar izrazita? Ali obstaja tudi poporodna pozabljivost? Ne vem, a delajmo se, da mi je oproščeno.
V tej uri sem si napolnila baterije, med vožnjo z avtomobilom in med poslušanjem mojih najljubših pesmi. Uf, kakšen občutek. 🙂 Ja vem, zagotovo se bo našel nekdo, ki bo mislil jooj komaj mesec dni sta stari, pa ju je pustila “samo”. Ja dragi moji, sem in ni mi žal. Mislim, da bi vsaka mama mogla najti nekaj, kar ji napolni baterije. Otrokom ne manjka nič, če so v dobrih rokah in za moje sem prepričana, da so.
Se beremo spet kmalu! 🙂