13. avgust – leto dni je od tedaj, ko sva postala mož in žena. Še sedaj se spomnim kako živčna sem čakala pri mojih starših in skozi žaluzije gledala, kako se pripelje pome. Ko je stopil iz avtomobila, sem se razjokala od sreče. Civilni obred in zabava sta potekala v Bresternici ob Dravi in nato v dvorani Galeb.
Vse je bilo tako kot sem si zamislila in planirala. Čeprav znam biti zakomplicirana in se spuščati v brezvezne malenkosti, na dan D ni bilo tako. Tedaj mi je bilo pomembno samo, da sva skupaj, da uživava in se imava rada.
Še sedaj si večkrat ogledam posnetek poroke, ki si ga lahko ogledate TUKAJ, in se popolnoma vživim in obudim spomine. Za to gre zahvala BK produkciji, ki so dali vse od sebe.
Nekateri pravijo, da se s poroko nič ne spremeni, a jaz se s tem ne strinjam. Meni se zdi, da naju je še bolj povezala. No, vsaj do prvega prepira, ha ha. 🙂 Potem sem postala isti hudiček kot prej. Ko bo mož prebral prejšnji stavek ne bo mogel verjeti, da sem priznala. 🙂
Danes sva bila na večerji. Samo jaz in on. Na isti lokaciji kot pred letom dni. Izteklo se je nekoliko drugače kot bi si želela, saj mi je postalo slabo, še preden sva dobila hrano. Tako kulinaričnega večera, vsaj zame, ni bilo. 😦
Pikici sta še premajhni, da bi ju lahko vzela s seboj. Pazila sta ju babi in dedi, pa tudi drugače, mislim, da bi izbrala prvo opcijo, da sva za nekaj trenutkov sama, saj sva se v zadnjih mesecih, zaradi preobilice dela, zares premalo posvetila en drugemu.
Ne želim si, da bi sedaj, ko sva postala starša, popolnoma “zanemarila” en drugega, saj to prevečkrat slišim od drugih. Zato bom jaz tista, ki se bo potrudila, da temu ne bo tako. Vem, da bo težko, a upam, da nama bo uspelo. 💖
No in z današnjim dnem sem ponovno “vidno poročena”. Zadnje mesece namreč prstanov nisem nosila, saj so mi prsti otekli. Danes pa sem prstan spravila na prst brez problema. Jupii..
Pozdravček!
»Žena poročena«