Danes smo imeli pestro dopoldne. Najprej sta Timea in Minea imeli kontrolo pri okulistu, nato še pregled v porodnišnici. To je bil tudi za naju z Mitjem pravi izziv, saj še nismo bili nikjer za več ur, poleg tega sva prvič prevažala voziček z avtomobilom. Delala sva se prava profesionalca, pa čeprav še sedaj ne veva, če sva ga prav zmontirala skupaj. 🙂
Sicer sem že včeraj nervozna skakala po stanovanju in razmišljala kaj potrebujem za zraven, da le ne bom česa pozabila in razmišljala kakšen napor bo to za njiju in kako se bosta odzvali. Jaz kot jaz, vedno si morem zakomplicirati življenje, a ob dvojčkih ugotavljaš, da je kompliciranje odveč in da je bolje, da čimprej vse poenostaviš.
Glede na to, da smo bili naročeni že ob 8. uri, je to bila zjutraj prava procedura. Vem, da mi bo prišlo v navado, a prvič je le prvič in ne veš koliko časa potrebuješ za določene stvari. Vstala sem nekaj čez peto uro, da sem se lahko stuširala, oprala glavo, oblekla. Nato sem z Mitjem spila kavo. Ob 6. uri se je začelo »rihtanje« malih. Najprej previti, preobleči in nahraniti prvo, nato še drugo. Potem pa hitro v avto in prvim »zunanjim izzivom naproti.«
Pri okulistu smo se srečali s prvimi »ovirami«, voziček je zelo širok, zato ni šel čez vrata, še dobro, da se je dal odkleniti dodatni del. Sprejme nas sestra, ki jima da kapljice za razširitev zenic. Čez 15 minut dobita še drugo dozo. Nato ju sprejme zdravnik.
Prva je bila na vrsti Timea ki se ni dala, zdravnik ji ni mogel pregledati oči, saj se je upirala, zato so ji veke razširili z nekim pripomočkom. Tega nisem mogla gledati, zato je z njo ostal Mitja, jaz pa sem se umaknila na hodnik z Mineo, a skoraj stekla nazaj v ambulanto, ko sem slišala, da Timea joka kot še nikoli. Nato pa menjava – Mineo v ambulanto, s Timeo na hodnik. Ista pesem – jok in stok. A takoj, ko je bilo mimo sta se umirili in pridno zaspali. Z Mitjem sva bila zelo vesela, saj je z njunim vidom vse okej. Čaka nas ponovna kontrola čez leto dni.
Nato smo se odpravili v porodnišnico. Najprej smo šli pozdraviti sestre v 2. nadstropje in se pokazati, kako pridno rastemo. Sledil je pregled. Sestra ju je stehtala in hitro smo ugotovili, da sta v slabih dveh tednih kar smo doma, pridobili kar dobrih 700 gramov. Iz porodnišnice sta odšli z 2040 Timea in 2280 gramov Minea, danes jih ima Timea cca. 2800, Minea pa skoraj 3000. Zdravnica je rekla, da se preveč redita.
Zaključek: Ugotovila sem, da imata nekaj po meni, nekaj po atiju. Po meni zgleda radi dosti »papata«, trmasti in uporniški pa sta po atiju. Res me zanima kaj še bo iz najinih pupik.
twinsmama.si 