Večina mojih blogov nastane ponoči. Stavek po stavek. Vmes pa vstajam, “lezem” v zibko, ju božam, popravljam dude in čakam, da mine čas in da bo končno jutro, takrat se vse odvija drugače in lažje. Ura je polnoč. Moj mož po dolgem delovnem dnevu spi. Ko top. Moja mama jutri končuje z dopustom in razmišljam, da sem se preveč razvadla z njeno pomočjo. 
Ležim in poslušam kako Timea in Minea čebljata. Ne pravijo zastonj, da dvojčki že v maminem trebuhu razvijejo svojo govorico. Med tem pa akcija, včasih imam občutek, da bi se že najraje obmetavali z dudami, če bi se lahko.
Vstanem. Popravim dudo Timei, med tem stoka in išče dudo Minea. Popravim dudo Minei. Opsa, že spet pade iz ust Timei, popravim in ji jo dam nazaj. Naslonim se na kinderpet, ko začnejo krči mučiti Mineo. Masiram jo po hrbtu in sprosti se. Vležem se nazaj v posteljo. Ponovno jok. Vstanem. Tokrat se zaradi krčev oglaša Timea. Neverjetno. Ponovno tišina.
Polna optimizma se vležem v posteljo. Nočem zatisniti oči saj bi me takoj poneslo v spanec jaz pa ju moram kmalu nahraniti. Tako bi se samo mučila, saj bi se mogla vstati ravno, ko bi sladko zaspala. Začetek noči mi ni najbolj všeč, saj ju obe krči in da je vse se bolj pestro – hkrati. Vsedem se na rob postelje, ko se naenkrat spet pojavijo krči. Ne vem kaj narediti, sem tik pred jokom. A kaj bi mi pomagalo? Parkrat vdihnem in gremo dalje!
Nekaj prej 1. uro grem v kuhinjo in pripravim flaški. Pridem nazaj, stojim ob kinderpetu, obe se prebujata, jaz pa na hitro razmišljam, katere se lotiti prve. Izberem Timeo, med tem ko jo previjam, si sama pri sebi želim, da se druga ne prebudi popolnoma. Ko je previta in oblečena, sledi hranjenje. Polupčkam jo za “lažjo” noč in ponovim vajo pri drugi.
V glavi si “predvajam” glasbo, ki me ohranja budno in mi daje energijo. Upam, da bosta zaspali in tako pridno spali kot včeraj, ko sta skoraj prespali štiri ure. To bi bilo odlično.
Že čez nekaj minut vidim, da bo danes ostalo zgolj pri željah.
Ob 4. uri zaslišim, da v kinderpetu začne na polno dogajati. Letim v kuhinjo in ko se vrnem vidim, da se je Mitja prebudil in že eno previja. Toop. 🙂 Ko sta previti in siti končno zaspita, a ura je že 5. 😦 Nič kaj dosti ne bo s spanjem .
Več sreče jutri…
twinsmama.si 