Kot sem včeraj že zapisala, je bila noč iz srede na četrtek nemirna in naporna. Ker sem več ur stala ob kinderpetu, me je začel hrbet grozno boleti. Komaj sem se vstala in raztegnila. Zato sem se odločila, da je potrebno nekaj spremeniti. Čeprav se “tiščimo” v ne preveč veliki spalnici, sem se odločila, da bo šel v sobo še pisarniški stol.
Zjutraj sem po sobi skakala z metrom in presrečna ugotovila, da je pohištvo delano kot po meri, saj je po tem, ko sem posteljo in še nekaj stvari premaknila, ostal prostor še za pisarniški stol. Jupii.. in seveda jaz kot jaz, ne da se mi čakati, da pridejo moški domov, sama bom zrihtala. Stol je bil težki, da sem ga komaj dvignila, ampak trma dela svoje. Posledica? Zagozdila sem na vratca za zaščito, ki jo uporabljamo, da psa nista ves dan v spalnici. Ni panike, sem se “rešila”, z novo modrico na nogi. 😀
Odkar sem namreč prišla domov, ni nič kaj nenavadnega, da se zaletavam v predmete, najpogosteje v prej omenjena vratca, zaradi katerih sem že staknila par modric. Poporodna nerodnost bi temu rekli.
Minea je včeraj nemirna preživela dan. Ni mi bilo jasno od kod toliko energije, glede na to, da je bila aktivna že ves dan in noč prej. Nenavadna sprememba iz danes na jutri, glede na to, da je še dva dni nazaj veliko prespala. A na to nisem polagala pretirane pozornosti, saj vem, da bosta vsak dan bolj aktivni. V popoldanskih urah, pa se Mineinemu vedenju pridruži še Timea.
Bili sta zelo nemirni, zvijali sta se, jokali,.. K sreči popoldne nisem bila sama. Doma smo opravili “krizni” sestanek 😀 in skupno prišli do zaključka, da je verjetno kriva prehrana – adaptirano mleko. Po pregledu v ponedeljek smo po navodilih pediatrinje, hrano za nedonošenčke mešali z novo prehrano. Takoj naslednji dan pa začeli z novo. Verjetno je to bila napaka.
Vedela sem, da je pred mano noč in da bom danes veliko sama. Ja.. malo sem se ustrašila, zato sem se odpravila v dežurno lekarno po adaptirano mleko katerega sta izključno prejemali do ponedeljka. Z Mitjem sva razmišljala kaj narediti in se odločila, da bova spet kombinirala in naredila daljši prehod med popolno menjavo.
Po prvem hranjenju sva samo čakala kaj se bo zgodilo. Zaspali sta kot top. Tako kot vse noči do menjave hrane. Trenutno so za nami šele tri obroki, a zaenkrat dobro kaže. Držim pesti, da bo to funkcioniralo in ju ne bo preveč mučilo.
twinsmama.si 