Za nami je Bownova terapija, ki je oblika manualne terapije. Terapevt z nežnimi gibi obdeluje določene dele telesa in s tem vzpodbudi boljše delovanje organizma. Včeraj se je moj dan začel nekaj pred 6. uro, da sem lahko postorila par stvari v miru, predvsem spila kafe, preden sta se malidve popolnoma prebudili. Nato smo se uredile in čakale atija, da pride po nas in se odpravimo na Ptuj, kjer smo bili dogovorjeni za Bownovo terapijo. Ko smo že sedeli v avtomobilu, sva z Mitjem opazila, da naju psička Jana žalostna opazuje skozi balkon. Ker se nama je zasmilila, sva jo vzela zraven. 🙂

Vožnja je bila mirna, tako daleč se še nista peljali, zato sem jaz kot jaz, Mitji večkrat rekla: “Kaj misliš da je vse vredu? Misliš, da ju nič ne tišči”. Vglavnem, nič jima ni manjkalo, saj sta tudi ob prihodu v prostore medicinskega centra trdno spale. Gospa nas je sprejela in pospremila v prostor. Na tleh je bila blazina, čez pa koca. Najprej je na njo položila Timeo, ji slekla bodi in primla na točkah na hrbtu in trebuščku. Nato je isto ponovila tudi na Minei. Vse skupaj je trajalo le nekaj minut. Pikici se skorajda nista prebudili.
Razložila nama je, da je v večini potrebnih več obiskov, da pa nekaterim zadostuje že en sam. Povedala je tudi, da lahko tokom dneva pride do reakcije, da bo več krčev in posledično joka. Dogovorili sva se, da se slišiva v torek, da vidiva kakšno je stanje in se dogovoriva kako naprej, v kolikor bo to potrebno. Na poti nazaj smo se ustavili na kavi v “Mekiču” in tako je bilo za nami še prvo familijarno kofetkanje :).
Ko smo prišli domov, sta se najedli, pridno spali, najedli, spali… Vmes ju je malo krčilo, a nista preveč jokali, bilo je skoraj preveč idilično. 🙂 Tako kot prve dni v porjodnišnici. Kar čudno mi je bilo. No nato so se krči pričeli. Pri Minei so trajali le kratek čas, pri Timei dve uri, bila je že čisto utrujena. V tistem času sem imela obisk: Martino in Tanjo, ki sta priskočili na pomoč, da sem med tem uredila druge stvari. Za piko na i se na vratih pojavi botra z novimi cunjicami iz Primarka. 😊
Ura je bila 20.20, vsi smo čakali, da se “party” začne. Sicer se je, a v veliko bolj blagi obliki kot pretekle dni. Bila sem že skoraj prepričana, da je že učinkovalo, a so se pojavili intenzivnejši, še bolj pozno..😓 Ampak nič hudega, verjamem v to, da bo danes bolje!!
Like this:
Like Loading...
Related
Published by twinsmamasite
Nisem mislila, da bom nekoč pisala te vrstice - vsaj v obliki bloga ne, saj nisem pretirana ljubiteljica le-teh.
Sem 26-letna Mariborčanka, ki nikoli nima miru. Moža sem spoznala pred sedmimi leti. Veliko ljudi ni verjelo v najino zvezo zaradi razlike v letih. Nikoli se nisva ozirala na to in zmagala je ljubezen. Preteklo leto sva si nabavila psičko Jano, se poročila in izvedela, da bova postala starša. Dolga želja po nosečnosti se nama je po štirih letih uresničila.
Sedaj veva, zakaj je bilo vredno čakati. Najino čakanje je nagrajeno z dvojno srečo, ki se je rodila julija 2017.
V blogu sem našla sprostitev. V njega dam sebe, brez zadržkov in olepševanje. Sem to kar sem.
Upam, da boste v branju uživali.
Pozdravček
Tea*
View all posts by twinsmamasite