Ura je skoraj 2 ponoči. Malo prej se je zgodil čudež. No vsaj jaz to tako imenujem. Spali sta tri ure in pol! Obe! Še včeraj sem se spraševala kdaj se bo to zgodilo, da bosta spali kaj dlje. Želim si, da bi se hranjenje podaljšalo vsaj na štiri ure, da bi lahko v kosu spala tri ure. To, da lahko spim le dve uri skupaj, saj se sicer hranita na maksimalno tri ure (od treh ur odštej hranjenje, podiranje kupčkov, pranje stekleničk in priprava na novo rundo, potem pa po možnosti ne moreš takoj zaspati nazaj) je blazno utrujajoče. Zavedam pa se, da imam blazno srečo, da sicer razen hranjenja, pridno spita do 6., 7. ure zjutraj.
Zadnje tri dni, sem imela (oz. še imam) padec razpoloženja, pomanjkanje energije, sem nenaspana, zjutraj komaj vstanem, zato ju, ko se zbudita, prestavim k sebi v posteljo, da lahko “odremam” še kako kitico… Za to sicer trenutno krivim kontracepcijske tablete, ki jih do sedaj, nisem nikoli jemala. Nadaljujem še par dni in če se stanje ne izboljša, jih zagotovo preneham jemati.
Včeraj sem imela god. Nanj vsako leto pozabim. Po navadi me spomni babi in tudi letos je bilo tako. Zjutraj je prišla pomagati počistiti stanovanje in ko sem prišla v kuhinjo me je čakal zajtrk in čestitka. Takoj mi je “kapnilo”: “God maaam.” Babi na to zelo dosti da in me vsako leto še spomni, da je moje krstno ime Mateja. Po službi se vrne mama z darilcem zame, za njo še ati, ki mi prinese šopek vrtnic. 🙂
Joooj.. skoraj bi pozabila napisati kaj se je zgodilo noč prej. Slišim jok, v urah, ki niso “planirane” za hranjenje. Vstanem in pogledam. Šok. Timea na trebuhu in joka, ker ji ne uspe spraviti v drug položaj. Ne morem verjeti, pravi živec je, kar naenkrat ji je uspelo obrniti se na trebuh. Sestrica Minea je veliko bolj umirjena.
Včeraj smo imele obisk moje bivše sonosečke in njenega malega falota, ki je prav užival med mladima damama. Izgleda, da se je odločil za Timeo 🤣, saj ji je posvetil veliko več pozornosti, med tem, ko je ona uživala v lepotnem spancu.