Nov vikend je pred vrati in z njim hkrati nov izziv zame. Ostajam “sama”. No ne čisto sama. Poleg Timee in Minee bosta z menoj še moji psički Belka in Jana, prišla bo tudi moja babi, ki mi je v veliko pomoč. Moja družina se je odpravila na morje pospravljati prikolico.
Morje… letos sem ga res pogrešala. Vsako leto hodimo v Pulo oz. natančneje v Fažano kjer imamo prikolico. Sem ena tistih, ki jo sicer ne navdušuje lenarjenje na plaži in kopanje v morju. Jaz uživam v borovem gozdičku, v sprehodih ob morju in odličnih svežih lignjih.
Med nosečnostjo, ko sem ogromno preležala, sem včasih zaprla oči in se preselila tja. Prav v živo sem si predstavljala morje in se v mislih sprehajala ob morju. Veselim se drugega leta, ko bomo z lumpama (takrat bota ze res lumpiki :)) lahko na morju celo poletje. Samo mami se bo mogla vdati in začeti uživati tudi na plaži in v vodi. ;D
Do takrat pa bom uživala v vozičkanju in lepem vremenu v Mariboru. Z vami morem deliti eno včerajšnjo cvetko. Na sprehodu se mi zalušta kavice, ravno grem mimo Mercatorja kjer imajo kavo za zraven, zato jo grem iskati. In slika pove vse… sem že nekaj mučkala na Facebooku in na enkrat pogledam proti avtomatu, ko vidim, da je moja kavica že v špranjah, lonček pa pet centimetrov stran “sameva”. Kdor zna pač zna.
Včeraj, 28. septembra, je, kot sem sicer že zapisala v včerajšnjem blogu, rojstni dan imel moj pokojni bratranec Boris. Odločila sem se, da s seboj do groba vzamem Timeo in Mineo. Vem, da bi bil zelo vesel, če bi ju imel priložnost spoznati. A ker do tega nikoli ne bo prišlo, se mi je dan zdel primeren, da storim to. Sicer grobov ne obiskujem pretirano, saj sem misli, da pokojnih ni tam ampak so v naših mislih in srcu.
Preživite lep vikend. Baje nas čaka lepo vreme – jupi ❤.