Za nami je super dan, potočila sem celo nekaj solzic sreče. Ne bi znala natančno opisati občutkov, ki sem jih občutila. Mešanica ponosa, sreče, veselja, hvaležnosti… vsega po malem.
Timea in Minea sta imeli namreč pregled v razvojni ambulanti pri dr. Katarini Koražija Krajšek. Seveda sva se z Mitjem tja odpravila polna pozitive, a v meni je bil nekje v kotičku, skrit strah. Želela sem si samo, da bo vse okej in da najini punci super napredujeta.
Že ob prihodu sem opazila, da sva prišla na mesto, kjer svoje delo opravljajo s srcem in veseljem. Žal ni vseposod tako. Pikici sta bili pridni. Po urejanju papirologije je sledil pregled. Čeprav bosta čez nekaj dni stari že tri mesece, je njuna ti. korigirana starost, slab mesec dni. Korigirana starost se namreč šteje od dneva, ko bi morali biti pikici rojeni. Rodili sta se v 32. tednu in glede na to, je pediatrinja preverila njun razvoj.
Prva je bila na vrsti “tamlajša” – Minea. Ob pogledu na “vaje” s katerimi preveri njuno odzivanje, reflekse, gibljivost, itd.. me je kar malo “zmrazilo” 🙂 a z vsakim novim “preizkusom” sem bila bolj vesela, saj sem po besedah dr. sklepala, da jima dobro kaže. Svojo sestrico je z velikimi očmi spremljala tudi Timea in se ob tem ves čas nagajivo smehljala. Po pregledu Minee, je sledil še pregled Timee.
“Super sta. Imate super lepi in zdravi punci. Srečna sem, ko vidim tako zdrave otroke,” so besede, ki so nama ogrele srce in meni “napolnile” očke. Za trenutek sem se zamislila, da sem morda včasih premalo hvaležna za ta najina mala čudeža.
Po pregledu smo se odpravili na potep po mestu. Pikici sta bili tako prvič v centru mesta. Dan je bil zares prelep, celo nekoliko poletni. Ne bi se branila še več tako sončnih dni, ki jih lahko izkoristimo za vozičkanje.
Čaka nas še ultrazvok kolkov nato pa nov vikend. Preživite ga kar se da lepo. ❤