To da imam rada družabna omrežja in virtualni svet, verjetno ni potrebno posebaj poudarjati. 🙂 A nikoli si nisem mislila, da bi mi lahko ta “svet”, dal toliko dodatne moči in energije.
Ko sem zanosila, sem izvedela, da obstajajo skupine, v katere se združujejo nosečke, ki imajo isti mesec rok poroda. Tako sem se priključila skupini *avgustovke 2017*. Bil je januar, februar, ko se nas je nabralo več kot 100. Na prvi vtis zadržana skupina, je po opravljenih nuhalnih pregledih zaživela.
Povezale so nas prve slabosti, “lušti”, nosečniški hormoni, nosečniške tegobe, neubogljivi moški, kilogrami in še in še. Stvari, ki jih morda poveš prijateljici, ki te posluša, a te ne more razumeti. Razume te lahko le nekdo, ki gre po podobni ali isti poti kot ti.
Verjetno so bile moje zgodbe, dogodki, ki sem jih objavila tja, nek nezavedni uvod v to, kar počnem sedaj – v pisanje bloga. Ja, nikoli ne veš kdo dejansko je na drugi strani. Ne veš ali je oseba resnična ali ne. Ampak tudi v realnem življenju lahko naletiš na to. Misliš, da nekoga poznaš, pa je dejansko samo dobro nosil masko. “Nema veze,..”
Kot sem že zapisala, sem večji del nosečnosti preležala z mojo psičko Jano in telefonom v roki. Poimenovala sem se dežurna avgustovka, saj sem imela vse pod “kontrolo”. Skorajda ni bilo objave, ki so jo moje oči spregledale. Na ta račun ne bilo ogromno smeha. 🙂 Hiperaktivec za večno ostane hiperaktivec. Pa magari na FB.
Zaradi rizične nosečnosti, sem imela pogoste ultrazvoke in preglede v ambulanti za rizično nosečnost. Jaz, občutljiva nosečka, sem ambulanto skoraj vedno zapustila v solzah. Včasih zaradi lepih novic, včasih zaradi skrbi.. in vse to sem delila z mojimi avgustovkami. Vsakega pregleda se jih je velika večina veselila z mano, mi že pred pregledom želela srečo in pošiljala pikapolonice za srečo.
Včeraj ponoči po eni “rundi” hranjenja, nisem mogla spati. Prebirala sem objave in komentarje, ki so mi jih namenjale, tudi po tem, ko mi je v porodnišnici odtekla voda in pred ter po porodu. Znova sem bila ganjena, koliko podpore sem dobila.
Štajerke smo se nekajkrat dobile na kavi, z nekaterimi sem se zelo ujela, tudi privat in ne le preko FB. Seveda so se stvari v zadnjih mesecih spremenile, a navezanost na avgustovke je ostala. Vesela sem pozitivnih objav, slik naših pikecev, vsakdanjih prigod, spodbude, ki ti jo vedno nudijo in vesela sem, da se lahko kdaj s katero poistovetim.
Moje avgustovke 100x javna zahvala, da ste in da me sprejemate, čeprav je velikokrat videti, da sem malo “posebna” mama. 😀 Vsaka od vas prinaša delček, ki tvori zabavni, pestri mozaik. Dneva brez vas si ne znam več predstavljati, zato je prav, da je en blog namenjen samo vam. Da se vam zahvalim za to, da obstajate.
Upam, da bo skupinica še naprej tako živela. Veselim se novih dogajanj in prigod. ❤
twinsmama.si 