Čas gre en dva tri… se mi zdi, da je komaj bil konec vikenda, pa je že pred vrati nov. 🙂
Včeraj sta imeli žabici ultrazvok kolkov na Oddelku za ortopedijo. Groza! Še dobro, da me je na stanje tam opozorila prijateljica in sem s seboj vzela svojo babico. Bilo je videti nekako tako kot takrat, ko Hofer ali Lidl dobita novo “robo” za maše minije. Gužva je mili izraz za to kar sem včeraj videla tam. Na desetine vozičkov in lupinic ter ostalih pacientov. Pregled bebijev pa izgleda tako kot pakiranje izdelkov na tekočem traku. Ok, razumem, veliko je dela in je potrebno pohiteti, ampak dajte no! Gre se vendar za nežne, drobne dojenčke!
“Dajmo naprej štiri proste previjalne mize, dajmo,” je odmevalo po čakalnici in: “Slečite jih spodaj do nagega in kar naprej v sosednjo sobo.” Nobene potrpežljivosti, nobenega vrstnega reda, mislim da smo kar vse imele uro ob 10. Pregled ne traja niti minuto. Doktor namaže gel na kolke grše kot si jaz mažem ramo na kruh, potegne z ultrazvokom, obrne bejbija, zadevo ponovi in pleničko z otrokom dvigne kot vrečo krompirja ter ti jo da v naročje. Obup, res sem zelo razočarana!
Edina dobra stvar je bila, da se nas je v čakalnici srečalo nekaj avgustovk in smo se nato odpravile v Europark na kavico – njun prvič v Europarku, to je skoraj tako kot v četrtek prvič v centru mesta 🤣.
No tudi pri meni je “padel” en prvič! Komaj te dni sem se naučila razstaviti in v avto spraviti voziček🤣. Tako da sedaj skorajda ni ovir, da se kam ne bi odpravila sama.
Se tipkamo!
😗
twinsmama.si 