naš vsakdan

Blog jezne mame: te vrstice pišem s težkim srcem

Konfekcija 36/38🤔. Da, še imam bežno v spominu kako je to. Posebaj ob dnevih kot je bil včerajšnji😂😭. Cifre, ki so mi bile poznane kakih 10 let nazaj. Takrat sem bila samozavestna najstnica. Zelo samozavestna. Ne bom pretiravala, če rečem preveč. Kljub temu pa nisem bila zadovoljna s svojim telesom, a pustimo to, to je poglavje zase.

Vse se je začelo ob koncu srednje šole. Subvencionirana prehrana, kosila ob 11.00 uri in seveda Tea je bila ob 14.00 že malo lačna zato sem vprašala sošolke, če katera še ni jedla, da sem se poštemplala še z njenim ključkom za hrano. Še vedno se spomnim tiste testeninske solate, ki je v vitrini žarela in čakala name. No seveda je sledilo še pozno kosilo doma. Prišli so tudi žurerski vikendi. Gibanja je bilo izredno malo – premalo, in hitro sem bila v nekem začaranemu krogu iz katerega se nisem “rešila”. No, nisem se niti poskusila rešiti, saj sem bila srečna in to mi je bilo pomembnejše. In ja, namesto, da bi se spravila migati, je bilo veliko lažje obleci pajkice in trenerko. Bilo je vedno udobno, pa tudi za kilograme je bilo prijetno, nič jih ni kaj dosti omejevalo in telo ni dobivalo informacij “tišči” me. Kmalu sem bila tam…. v dreku!

Potem sem si skozi začela postavljati neke cilje do kdaj bom zgubila določeno število kilogramov. Nazadnje je bil cilj poroka. Pozabi. Nekje na poti, dobro po začetku, sem se odločila, da bom lepa tudi v malo večji poročni obleki. 🤗😂💪 No.. štiri mesece po poroki je prišel dan, ko sva izvedela, da bova končno postala starša. Takrat pa so začeli kilogrami padati. Slabost, bruhanje večkrat na dan,.. kmalu sem bila blizu -10 kg. Bila sem zadovoljna s svojim nosečniškim videzom, a ne s svojo nosečnostjo, čeprav je, kot pomislim sedaj, minila zelo hitro.

Po porodu, so prvi mesec kilogrami pridno šli dol. Za vsakega sem bila vesela kot mala punčka, ki dobi liziko ali pa novo igračo. V porodnišnici sem se tehtala skoraj vsak dan, s tem sem prenehala ob prihodu domov. Napaka. Velika napaka. 😐 Tako bi vsaj opazila, da se nekaj dogaja z mojim telesom, pa nisem, dokler ni bilo že precej opazno samo po sebi. Zredila sem se. Grdo. 10 kilogramov. V dveh mesecih. Ja, priznam, da te vrstice pišem s težkim srcem, sploh, ker morem sama sebi priznati, da je številka postala tromestna.

Ni mi jasno zakaj.. vem zakaj sem se redila nekoč – negibanje, prenažiranje. A temu sedaj ni tako. Veliko sem zunaj z vozičkom, konstantno v gibanju, jem ne rečem, da zdravo, ampak ne pretirano. Komtracepcijske tablete sem po mescu dni opustila, saj se nisem ok počutila, če so delni krivec ne vem, možno je. V prihodnjih dneh grem preveriti še kakšno je stanje z mojo ščitnico, saj mi je v nosečnosti nekoliko nagajala, a se je pred porodom vse uredilo.

Včeraj sem imela tipični depresivni popoldan, ko se ženska odpravi po nakupih. Ker se bliža krst, sem si vzela fraj popoldan in se s Tjašo odpravila po trgovinah v lov za mojo obleko. Najmanj v desetih trgovinah sva bili. Nič. Tema. Če bi imela konfekcijo 40, bi še našla kaj. Tak pa.. kako se morejo počutiti šele debelejše od mene? Kje kupujejo oblačila? Že jaz, elegantno izpopolnjena bomo temu fino rekli😂, se srečujem s teźavo. In tako sem lepo, po tem, ko imam itak probleme z nakupovanjem čevljev – imam namreč številko 42/43, pristala v “dreku” še v trgovinah z oblačili. 💪💪

Zaključek nakupovanja!? Zavila sem v prvo slaščičarno in si privoščila….

20171019_185131

Danes je nov dan 🤗 s pozitivo obdan! Pa še petek je! 🎈👨‍👩‍👧‍👧❤

 

 

 

 

 

 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s