Včeraj sta moji pikici dopolnili štiri mesece. Kam gre čas ne vem. V zadnjem mesecu sta se začeli dotikati igrač, ropotuljice primeta v roke, postajata uporniški pri oblačenju, saj zagrabita body in ga ne izpustita. Najraje od vsega imata vrtiljak, čemu sem najbolj hvaležna ob jutrih, ko se zbudim cela “zalimana”. Takrat jima prižgem vsaki svoj vrtiljak in zabava se prične in traja tudi po uro.
Takrat se zvlečem iz postelje in si privoščim kaaaavo. No zadnjih nekaj dni me je kava čakala na nočni omarci – za to je poskrbela moja mami. Najbolj jezna sem bila, ko sem ob 4. zjutraj shuhala “puno đezvo” kave. Zjutraj pa si želela privoščiti skodelico, pa so mi pustili le še “godljo”. In zgodba se ni ponavljala en teden temveč dva meseca. Prejšni teden sem to poglavje zaključila.🤣
Včeraj smo se po nekaj dneh odpravili na sprehod. Kakšna sprostitev…. Dežja ne maram in ni variante, da se takrat z mojim vozičkom, katerega vsak komentira “Zagotovo rabiš vozniško!”, kam spravim. No včeraj sem se naužila jesenske idile. Obožujem jesenske sončne dni, ki smo jih bili deležni v septembru. Jesensko listje me pomirja in napolni z energijo. To pa v zadnjih dneh še kako potrebujem.
twinsmama.si 