Pričel se je mesec december. Zime sicer ne maram, a obožujem praznično vzdušje in komaj čakam, da lahko okrasim stanovanje. Odkar z Mitjem živiva skupaj na svojem, decembra, ni kotička v stanovanju, ki ne bi bil praznično okrašen. In ja, sem ena izmed tistih, ki vse skupaj malenkost “prehitevajo” in se v tem primeru “požvižgajo” na tradicijo.
V petek sem namreč že postavila smreko. Vbistvu zato, ker mojih staršev čez vikend ni in sem izkoristila priložnost, da naredim tako kot želim. Vem, da zagotovo ne bodo jezni, saj sem se potrudila po svojih močeh. Izbrala sem zlato-rdečo kombinacijo.
Pri okraševanju sta me spremljali tudi Timea in Minea, ki sta z začudenjem opazovali okraske, seveda pa sta ju najbolj navdušile lučke. Mislim, da bodo le-te ta mesec ena izmed njunih najljubših “igrač”. Ja, res je, da zunaj še ni snega, a občutek v dnevni sobi je nekaj, kar mi veliko pomeni. Sprosti me in ni lepšega kot pogleda na okrašeno drevo. No… to je letos tako majhno kot nikoli. Se spomnite, da sem v enem izmed preteklih blogov pisala kako se ne znajdem več v trgovini? Nakup smreke je eden izmed mojih hitrih in zmedenih nakupov v zadnjem času. Najprej sem imela v mislih, da bi jo menjala, a sem se nato odločila, da bo pač manjša in bogatejša. In mislim, da mi je dobro uspelo.