Pravijo, da se zarečenega kruha največ poje. No tudi jaz morem priznati, da je tako. Dokler nisi starš ali pa dokler si in vse “poteka” okej, lahko za marsikaj rečeš “Tega pa jaz nikoli ne bom počel/a!”.
Tudi jaz sem imela “seznam” stvari, za katere sem bila trdno prepričana, da jih pri nas ne bo! Med njimi je bilo večerno nošenje, s katerimi po stanovanju “pridno” nabiraš kilometre. “Če bova to delala, sva gotova in bova morala to lep čas početi.”
A teorija je eno, praksa pa nekaj popolnoma drugega. Med tem, ko smo punce en čas oboževale igro baci dudo, ta sedaj ni več tako aktualna. Ime za našo novo igro, še ni izbrano. In ja, poteka točno tako, kot je bilo zapisano na moji “listi prepovedanih stvari”. “Šetaj gor dol in pazi, da se ne ustaviš”.
Še vedno se trudimo vzpostavljati ritem in še vedno vem, da smo vsak dan bližje uspehu, čeprav to morda na prvi videz ne izgleda tako. Po umivanju in hranjenju nastane težava – spanje. Z Mineo načeloma ni problema, zna zaspati “sama”. S Timeo je drugače. Ko jo odložiš v postejico za lahko noč, se začne neutolažljiv jok. Včasih celo hitro zaspi, a se v roku 45 minut zbudi in joka tako močno, da, v kolikor je ne vzameš hitro iz postelje, s svojim jokom, zbudi še Mineo.
Na tej točki morem res pohvaliti mojega Mitja, saj ta del v največji meri prevzame on. Ne priznam tega z lahkoto, a pri tem ne ostanem mirnih živcev, zato sem zelo vesela, da brez, da ga prosim, to stori on. Navadila sem se joka, ko sta lačni, ko jima nadenem kapo in podobne stvari, a ko Timea zvečer tako joka, se prvo sprašujem ali kaj počnem narobe? Kaj lahko spremenim? Kaj se dogaja v njeni mali glavi?
Ja saj vem, vse mine… ❤
twinsmama.si 