Ura je nekaj pred 7.00.. vstanem in si skuham kavo. Mitja je že na delu. Po 13-ih dneh od transferja me čaka krvni test. Tega ne ve nihče, vsi mislijo, da ga imam kasneje, razen moje sosede in prijateljice Martine, ki me ves čas vzpodbuja. Želim si, da bo test pozitiven, a si ne upam preveč upati.
Ko se pripeljem v UKC Maribor, srečam najboljšega prijatelja Marka, ki se po nočni odpravlja domov. Zagleda me in itak sledi vprašanje kak pa ti delaš tu? Nisem mu mogla lagati. Povedala sem mu, da bom že čez nekaj ur vedela, če je uspelo. Z navdušenjem je odgvoril, da čaka, da mu javim.
Odpravim se oddati kri. V čakalnici dobim listek s številko 88, takrat morda nič posebnega, a danes vem, da je šlo za dva znaka neskončnosti – neskončne ljubezni do mojih otrok. Po oddaji krvi, sem mogla štiri dolge ure čakati na rezultat. Z eno izmed punc sva se odpravili na pijačo, da je čas hitreje minil. Nazaj sem se vračala vsa živčna. V 1. nadstropju ginekologije, smo bile vse punce iz postopka, zbrane v čakalnici. V tistem tednu, smo imeli v družini dve izgubi in ravno ta dan, le uro po ten, ko sem čakala, da povedo rezultate, pogreb. Zato sem prosila, da sem na vrsti prej.
Ko so me poklicali v ambulanto sem bila polna mešanih občutkov skrbi, straha, veselja,… Polna pričakovanja sem sedla in čakala, da zdravnica pove kako je na stvari. Bila je kratka in jedrnata. Dejala mi je: ˝Čestitam. Božiček vam je prinesel darilo!˝. Kako sem povedala Mitju sem zapisala v blogu božično presenečenje.
Najprej sem poklicala sosedo Martino, ki je ves čas verjela v to, bolj kot jaz sama. Obdala me je z vilinskimi simboli (o tem kdaj drugič), pa tudi napisala pismo in ga zapakirala, še preden sem bila na krvnem testu in v njem je zapisano, da nikoli ni dvomila, da ne bi uspelo. Shranila sem ga za spomin njunima malima “pluskoma”, kot ju je po tem, ko je zvedela, da sta dve, poimenovala.
Isti dan sem novico povedala še Markotu, ko sem prišla na obisk in čakala, da iz službe pride še Tjaša. Večkrat si pripravimo “žrebanja” izberi eno pest, največkrat so v igri kakšne kinder jajčke in srečke. Tako sem na dva listka napisala “Ugani kaj je pozitivno?” in ji ponudila naj izbere pest. Najprej je gledala v listek in rszmišljala, nato pa se zakričala “Noseeeča si?” Veselja in objemov ni manjkalo.
O tem zakaj sem se odločila tako hitro govoriti o svoji nosečnosti in kako sem povedala staršem, pa jutri.
*Twinsdružina vam želi čarobne praznike s svojimi najbližjimi*
twinsmama.si 