Moji mali božički.. ja, lani sta bili v mojem trebuhu, danes ob nas. Ob družini, ki ju ima neizmerno rada. Ob babici in dedku, ki ju obožujeta, ob prababici, ki gre preko svojih zmožnosti, samo, da je z njima. Kmalu bosta imeli pol leta, pa včasih ob pogledu na njiju, še zdaj ne morem verjeti. Včasih se mi zdi, da sanjam. No se zgodi tudi, da si želim, da sanjam 🤣.. mamice, saj veste.. enkrat sem od ene slišala: “Pridejo trenutki, ko bi si za par ur še želela, da še ga imam v trebuhu.” Takrat sem jo čudno gledala, saj sem ju še imela v trebuhu, danes jo razumem (ob večerih in nočeh podpišem). ☺
Večerjo smo imeli ob 17. uri, saj je med 18.30 in 19. uro, čas za pripravo (zaenkrat tega ne morem drugače preimenovati) na spanje. No v zadnjih tednih mislim, da sta začeli “vohati” hrano, saj se v 90 odstotkih zgodi, da postaneta lačni takrat, ko mi začnemo jesti. Goste hrane še ne jesta, to bomo začeli uvajati v naslednjih dneh.
Večer prej sem spekla božično torto. Ena izmed boljših po mojem mnenju. Tako bom “vajo” ponovila še za zadnji dan novega leta. Včasih sem bila strastna ljubiteljica peke, a sem to v zadnjem letu, nekoliko opustila.
Po večerji je sledilo odpiranje daril. Timea in Minea sta jih odpirali v naročju babice in dedka. Kot že simbolično, vsako leto družinskim članom podarim koledarje, tokrat sestavljene zgolj iz njunih slik. Prejeli sta veliko lepih stvari, pa tudi na mamico in atija božiček ni pozabil, saj je videl, da sta pridna ali pa bolj pravilno – se trudita biti. 🤗 Ati je ugotovil kaj je dobil za darilo že, ko je pogledal zapakirano škatlo. Kako mu je uspelo, nimam pojma..🤔 Na koncu dneva sta nas obiskala tudi botra.
Bil je lep večer in še eden izmed tistih, ki minejo prehitro. 💖 pa tudi eden izmed teh, ko se zaveš kaj in kdo, je v tvojem življenju pravzaprav zares pomemben.. zakaj prazniki ne trajajo dlje? Tako vesela sem, ko so vsi več doma.
Pa vi? Kako ste preživeli praznike?