naš vsakdan

Ko se izhodi nekoliko zakomplicirajo

Še do nedavnega sem uživala v dolgih sproščenih sprehodih, se z Mineo in Timeo sama odpravila vsepovsod. V vozičku sta veliko spali, jaz pa sem imela čas, da se nadiham svežega zraka, zbistrim misli, ali pa se odpravim s prijateljico na kavico. Tudi vožnja v avtomobilu jima ni povzročala problemov.

Zadnji mesec je zgodba nekoliko drugačna. Nasmeh ob tem, ko ju dajem v voziček in se odpravimo ven, so nadomestile solze in kričanje. Ne marata oblačenja bund in kap. Vsaj prvih nekaj minut so “borbe”. Zadnjič sem se odpravila na sprehod in ko se jok po nekaj minutah ni končal, sem se obrnila, odšla proti domu, ko se končno umirita in zaspita. Pa si mislim ok, sedaj bosta spančkali, se odpravim do pekarne in mami odnesemo malico, nato pa šibamo naprej.

20171226_121105.jpg

Še dobro se nismo odpravile, bile smo le minuto, dve stran, ko je spet zavladal jok. Ja, to je trenutek, ko ti je kot mami hudo. No, vsaj meni, saj je dva kričajoča dojenčka na sprehodu hkrati, blazno težko umiriti. Doma imaš na voljo 100 pripomočkov, igračk.. in zgodilo se je, da sem obrnila in se odpravila nazaj do mame in jo prosila, da mi pomaga eno umiriti. Ja, počutila sem se malo nesposobno, a druga mi ni prišlo na misel.

Voziček je širši kot običajen, zato z njim ne morem skozi navadna vrata, pri mojih doma mi preostanejo le širša vrata v zimskem vrtu. Še dobro, da je stanovanje v pritličju. In kako izgleda naš odhod od doma? Pripravim si torbo, stekleničke, vodo, hrano, igračke, jaknice, kapice, copatke in odejo ali pa vrečo. Dam ju na posteljo in izmenično pričnem z oblačenjem. Prvi copatke, drugi copatke, ko oblačim prvi bundo, se že prične stok, nato še druga.. pred tem “procesom” se vedno obujem in oblečem.

No in gremo….Prvo nesem v voziček in jo po poti tolažim, da se umiri, ko iz sobe poslušam jok druge in poskušam čimprej priti po njo. Nato morem leteti čez vso stanovanje, da tega zaklenem ( ločeno zaprem psa ) in na vrsti je novi preizkus ali bo tokrat bolje ali ne.

Morda mi je bilo včasih čudno prebrati, da se mamice z dvojčki nerade od doma odpravljajo same. No trenutno sem v situaciji, ko jih razumem. Če se le da, se na sprehod odpravim z možem ali kakšno prijateljico. Tako imamo vsi več od sprehoda.

20171226_124844

Ampak tudi to je zgolj obdobje, ki bo še prehitro minilo. ❤

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s