V torek sem se odpravila na upravno enoto, saj sem morala urediti osebni dokument za Timeo in Mineo, pa tudi zase, saj sem svoj potni list med pakiranjem stanovanja, nekje založila. Glede na to, da se prihodnji mesec prvič odpravljamo na mini 3-dnevni oddih, sem želela vse pravočasno urediti.
Ko pridem v čakalnico, si oddahnem: “Jupii, nič kolon, nič čakanja, prva sem na vrsti.” Takoj ob vstopu, pa se začnejo komplikacije. Osebnih dokumentov za moji pikici ne morem ureditev, brez podpisa atija. Okej, kličem Mitja, če je kje v bližini, da prileti naokoli. Med tem gospa na okencu ureja vse ostalo potrebno. Ko ji oddam svojo fotografijo za osebni dokument, pa se vse zalomi. “To niste vi!” Prosim? Jaz sem to! Poglejte, ista fotografija je na vozniškem dovoljenju. Kot, da sem si sama kriva, da sem fotogenična in na sliki izgledam malo drugače 😀 😀 .
Ne, to pa res nisem jaz….
“Ne, to niste vi, me prepričuje dalje.” Ne, verjetno sem prišla s sliko nekoga drugega. Bravo! In me napoti v foto kabino, ki ti takoj izdela fotografije. Okej si mislim, samo, da se rešim vsega skupaj. Na voljo imam tri posnetke, eden bo že ok. Ko pa natisnem fotografije, ne samo, da niso bile pravi format, še podobna si nisem bila! Moja prva misel je bila, da izgledam kot serijski morilec. Pa saj razumem njihovo politiko, itak se ustrašiš samega sebe, pa si misliš, daj da še enkrat probam, ker takih fotografij ne morem meti. In »zapraviš« novih 5 evrov. No jaz jih nisem, ker nisem imela več gotovine. Ampak te fotografije so me preganjale celi dan.
Dokumente za moji žabici sem tako uredila. Svojih, zaradi moje »lažne«« in nato še ponesrečene fotografije, nisem mogla..
twinsmama.si 