Ste mislili, da ne pišem več o (ne)spanju ker se je popravilo? Napaka. Vmes je včasih celo huje kot prve štiri mesece. Včasih, ko kje preberem kako nekateri dojenčki spijo, ne morem verjeti, da je to mogoče! Da ti otrok spi celo noč v kosu, ali pa da se zgolj enkrat zbudi? To se sliši kot luksuz.
Ko bi Timea in Minea vsaj še čez dan več spali. Spita dvakrat dnevno po točno 30 minut. Se zgodi kdaj, da katera “potegne”, a žal preredko. Ura je 23.25. Minea je pred petimi minutami zaspala. Po kopanju sta zaspali okoli 19.00 ure. Brez težav. Minea pa si je nato v dveh urah, “baterije” ponovno napolnila. Valjanje po kinderpetu in glasno mrmlanje, ali pa celo bolj podobno kričanju, je prebudilo še Timeo. In lepo “jovo na novo sledi uspavanje”. K sreči Timea hitro zaspi nazaj, Minea pa nadaljuje.. in takrat si samo želim, da se bom lahko kmalu spet v miru zvečer stisnila k možu, otroci pa bodo takrat spali – par ur v kosu.
To noč sva bila nagrajena še dodatno. Vstajanje celo noč na 10-15 minut. Stok, jok.. duda, hrana. Ni bilo videti konca in komaj sem čakala jutro, saj sem videla, da s spanjem ne bo nič. Kaka ura v kosu? Pozabi. V dnevni sobi se z Mitjem menjava pri uspavanju Minee. Mami rečem: “Poleg paketa dvojčič sva gratis dobila še to.” In potem njen odgovor: “Veš eni cele noči ne spijo, pa majo enega pa je še hujše. Bo že mimo”. Oprosti, grdo se sliši, ampak če imam recimo jaz nekje težave, se ne bom tolažila z nekom, ki jih ima več. Enako bi bilo v drugi situaciji. Tako je tudi pri tem.
To je ena izmed (v mojih očeh) slabih strani dvojčkov – spanje. Nikoli ni konca. Podnevi prva zaspi, drugo uspavaš in ko ti uspe, se prva zbudi. Lušno. Čez dan dobro “zdržita” in imata tri obroke goste hrane. Mlekec ponoči na tri ure (izmenično) pa je še vedno njun najboljši prijatelj. Nič kar sem poskusila ne pomaga. Poslušam ogromno nasvetov, seveda se tistim, ki jim otroci spijo, zdi vse samoumevno. A žal temu ni tako. Enostavno morem počakati, da ta faza mine. V sedmih mescih se s tem nikakor nisem sprijaznila. Na marsikaj se navadiš, na nespanje se telo ne more nikakor. Lahko funkcioniraš “nazven”, a energije je zjutraj bore malo.
Utrujen si od celega dneva. Od prejšnje noči, pa še od tiste 200 dni nazaj. In ko pomisliš kaj te še čaka…. 🤣
Pozdrav od jamrajoče mami