Ko postaneš starš okoli tebe kar mrgoli nasvetov, mnenj, opazk, neodobravanj in še marsičesa. Včasih jih sprejmeš, drugič ne. Včasih nasvet pomaga, drugič ne. Tako pač je. Noben otrok si ni enak, nobenemu ne ustrezajo enake stvari in včasih potrebuješ ogromno časa, da “skužiš” svojega otroka, ko pa misliš, da si končno ga, se spet vse obrne na glavo. 🙂 Čari materinstva…
Ena izmed stvari, ki mi jo pogostokrat kdo želi “vsiliti” je spanje v skupni postelji. Sama ne želim, da moji otroci spijo v najini postelji, čeprav sem dobila ogromno nasvetov, da naj ju vzameva k sebi, saj nama bo še nekoč žal. Morda res, ali pa tudi ne. Ko dobiš otroka, se ti življenje itak postavi na glavo. Vsakdan izgleda popolnoma drugače. Ves dan se vrti okoli otrok, pa tudi v mojem primeru vsa noč – kar sicer je normalno, a včasih pač pogrešaš kakšen brezskrbni trenutek. Ko si šel v trgovino kadar si želel, se družil s prijatelji, šel na pijačo kdaj ti je bila volja, pojedel večerjo z možem v miru,..
Zato je moj nasvet ženskam, ki še niso mamice ali pa so noseče, da si s partnerjem vzameta več časa en za drugega, morda samo za daljši pogovor, sprehod v miru,.. saj zato potem časa skorajda več ni. In ja to je stvar, ki bi jo jaz “popravila”. Zato po koncu dneva, okoli polnoči, ko lahko končno greva v posteljo, uživam v tistih drobnih trenutkih, ko se lahko stisnem k Mitju, ali pa se zgolj primeva za roke in je tisto čas, ki je samo najin. Za cartanje s Timeo in Mineo je dovolj časa skozi ves dan. Ko bosta pa pikici večji, pa bosta vedno dobrodošli, da se zjutraj skupaj pocartamo v postelji. 💖💖