Po veliki dozi kave so se pričele priprave na odhod. Bila sem nervozna, žal si včasih enostavno ne morem pomagati. To je zame nekaj novega, navajena sem brezskrbnih oddihov, tokrat sem mogla pomisliti na 1001 stvar. Ko smo se končno odpravili pa jok in stok. Dihaaaj, saj imamo samo dobro uro, hitro bo minilo. Zaspali sta za deset minut in uživala sem v tem kratkem blaženemu miru. Na polovici smo mogli stati, saj je bil čas za malico. Nadaljevali smo pot in en, dva, tri, smo prispeli. Rezervirali smo apartma, da imamo več prostora. Ob vstopu v sobo sem bila zelo navdušena! Razstavila sva posteljici, igralno podlogo, pa smo še vedno imeli veliko prostora. Po tem, ko smo se razpakirali, smo se odpravili na sprehod.
Bilo je odlično vreme, 16 stopinj, sonček. Bolje ne bi moglo biti. Z Mitjem sva se dogovorila, da bo imel vsak nekaj časa zase. Šel je na masažo, nato sva se menjala in uživala sem v zunanjemu bazenu. Paše dati možgane na “off”. Skupaj se nismo šli kopati, saj sva se oba strinjala, da bi bilo morda za prvič preveč za njiju. Menjava okolja, prvič daljša vožnja,.. zato sva kopanje prestavila na drugi dan. Malecki sta bili pridni, skoraj bi lahko rekla kot da ju ni. In dejansko sem po dolgem času ležala, brez nenehnih gospodinjskih del in “laufanja” gor in dol po stanovanju. Žabici sta uživali na igralni podlogi in v prenosnih posteljicah. No, zalomilo se je pri počitku. Na sprehodu sta sicer malo zaspali, a popoldne bili zelo utrujeni. Nošenje, prepevanje, zibanje,.. uspelo nama je.
Sledila je večerja. No prva stvar, ki sem jo brezveze nosila zraven so stolčki! Če bi vedela, da imajo Ikeine, bi njuna zagotovo pustila doma. Veeeem, samo poklicala in vprašala bi! Pa nisem. Vem za drugič. Vglavnem.. šla sva 20 minut pred pričetkom večerje, da sva ju lahko v miru nahranila, saj sva vedela, da jima bo potem vse drugo bolj zanimivo. S seboj sem jima vzela izdelke Holle, ki sem jih naročila kar preko njihove spletne strani. Zasledila sem, da ob naročilu dvojčkom nudijo kar 20 odstotni popust na vse izdelke in se odločila, da poskusimo. Po dolgem času me je hrana ( v tej obliki ) tako navdušila ( jedli sta bio bananino mlečno kašo ), da sem Mitju rekla, da super, da imava zalogo, če bova zvečer še kaj lačna🤣. Ker sta uživali v opazovanju, sva si privoščila še kavico. Bila sem prav ponosna na njiju, da sta bili tako pridni.
Zaključilo se je tako kot vsak večer. Spat pač ni lušno. 
Nekaj pred 22.00 uro sta zaspali, sledil je počitek za mamico in atija. Končno!
twinsmama.si 