Včerajšnji večer smo preživeli zelo zanimivo. Kje? V cerkvi. Mineina botra, moja najboljša prijateljica in moja poročna priča Tjaša, je sprejela zakrament Sv. Birme. Krst in obhajilo je že imela, manjkala ji je le birma. Da je lahko bila Mineina botra, je morala več mesecev, enkrat tedensko, hoditi k verouku. No njen boter je postal moj Mitja. 🤣
Ob 18.30 uri se je začela maša. Trajala je slabi dve uri, a jaz sem se tako zabavala, da mi je čas izredno hitro minil. Poleg Tjaše se je včeraj zvrstilo več katehumenov, ki so prejeli zakramente. Ob prižigu sveč, smo vsi obnovili svoj krstne obljube. Na Veliko soboto sem bila nazadnje pri maši v osnovni šoli, tako da mi je bilo zanimivo, glede na to, da je več “dogajanja” kot pri običajni maši.
Kot ena najstnica pa sem imela dva napada smeha. Poznate tisti občutek, ko se ne moreš nehati smejati?🤣 No, super je malo razmigati smejalne mišice, a neugodno je, če se ti to zgodi sredi maše. Najprej sem se smejala ženski, ki se je na veliko motila, čeprav se mi je zelo smilila. Drugič me je nasmejala Tjaša, ki je svečo ugasnila kar nekaj minut prehitro in nato panično gledala okoli sebe kaj naj stori. Po tem, ko me je opazila kako se ji smejim, je še sama padla v smeh. Pogledi nekaterih so mi dali vedeti, da si mislijo, da nisem najbolj normalna, a to sem pač jaz. Vedno malo posebna.
Po koncu maše je sledilo fotografiranje, bi še delila kakšno fotografijo z vami, pa mi je župnik ( ki je pravi car ) rekel: “Tea, da me neboš davala na Facebook.” 🤣🤣 jaaaaz? Jaz pač ne! No mislim, da se je šalil, ampak “ziher je ziher”.🙈
twinsmama.si 