No pa je za nami že tretji dan na morju. Čas gre resnično prehitro, zdi se mi, da na dopustu še hitreje. V soboto se vračamo domov, jaz pa bi z velikim veseljem ostala. No, ampak ne sama z njima! 😂 In kako so videti prvi dnevi? Začelo se je več kot odlično. Resnično me je skrbela pot, saj se do sedaj nista vozili več kot uro in takrat je bila vožnja vse prej kot zabavna. Ob 6. sem ju preoblekla in veselo sta se smejali kljub temu, da sem ju zbudila. Po nekaj minutah v avtomobilu, sta že spali. Ko sem si predstavljala kako bo, sem nas vidla na vsake pol ure stati na počivališču. Pa k sreči ni bilo tako. Dve uri sta spali, ko sta se zbudili smo se ustavili, da sem ju nahranila in pot se je nadaljevala.
Zadnje pol ure sta jokali, a to je bilo zanemarljivo napram skoraj štiriurni vožnji. Ko sem videla tablo Fažana, pa spet tisti – nepopisni občutki veselja. En, dva, tri se je začela delovna akcija, malidve pa sta se zabavali v stajici in opazovali kaj se dogaja.
Nato sva se s Tjašo in otroci odpravili v apartma. S seboj sva vzeli prenosni posteljici, stolčka za hranjenje in ogromno ostalih stvari, ki pač sodijo zraven, ko potuješ z otroci. Nisem si mislila, da bom znala kdaj zase minimalistično spakirati, pa vidim, da mi to gre od rok. Vsak prosti kotiček sem raje napolnila z njunimi stvarmi – ziher je ziher.
Popoldan smo se odpravile na sprehod do kempa, ki je peš pol ure oddaljen od apartmaja. Kontrola dela naju je navdušila, saj je le po nekaj urah nastajal naš morski domek. Moj ata je preučil vsak detajl, da bosta njegovi ljubici imeli dovolj prostora, da bo varno in da bom jaz imela dneve na morju čim bolj olajšane. Zvečer smo se sprehajale ob obali, pikici po sedmi uri zvečer še nista bili veni, tokrat je bilo prvič. Zaspali sta v vozičku, med tem pa sva s Tjašo izkoristili čas za čvek. Večer sva nato preživeli ob igranju Jamba (igre s kockami), ki ga sva v zadnjih letih preigrale še pa še, pa se še nisva naveličale.
Spremembe, ki jih so prinesli zadnji dnevi? Naslednji dan sta imeli kar štiri “lepotne” spance, dopoldanski je trajal kar uro in pol. Kaj? Moji otroci znajo dejansko tako dolgo spati? Lahko rečem samo vau! Poleg tega, da je vsaka dobila en zobek, sta se začeli tudi postavljati na noge.
Ja.. zavedam se kaj to pomeni in že ob sami misli na to kaj me sedaj čaka, si lahko pobrišem švic s čela. Včerajšnji večer, ki smo ga nameravali preživeti skupaj z atijem in botrom ob obali, tako kot dan prej, je splaval po vodi, saj je pričelo močno deževati. Tako smo spravili otroke spat in se podružili ob kavi na terasi. Zagotovo popolnoma drugače preživet čas, kot takrat, ko še žabic ni bilo.
Za dva tedna se vrnemo domov, nato pa se vrnemo nazaj uživati. Komaaaj že čakam.
twinsmama.si 