Zjutraj sem morala Mineo zbuditi ob 7.00 uri, saj sem prejela navodila, da nato do 12.00 ure, ko je naročena na Eeg, ne sme spati. In zgodilo se mi je ravno to kaj vedno pravim, da ni mogoče. Zamenjala sem ju! Res je, da ju je dal spat moj mož in to v različni postelji kot sicer. A celo noč sem ju hranila, popravljala dude, pa nisem ugotovila, da sta menjani. In tako jaz pričnem s prebujanjem “Minee”, jo previjem in se odpravim v kopalnico, med tem jo vzame moja mama. Ko prideta do kopalnice ji rečem: “Mama, to pa ne vem, če je Minea. Daj potipaj na hrbtu! ( Timea ima na hrbtu hemagion, ki ga zatipaš čez oblačila!” In ona: “Pa se mi je zdelo neverjetno, kak je danes Minea podobna Timei. Ni Minea ne.” Adijooo, hitro letim zbuditi še drugo.
Nato se preoblečemo, pojemo zajtrk in prične se čakanje. Vedno bolj zaspani, vedno bolj sitni. Med tem pride moj mož. “Nabaševa” jih v avtomobil in že smo na poti na Pediatrijo. Prišla sva skoraj 45 minut prej ( vedno se mu zlažem za uro, ker je slab v točnosti ). Ta čas sva izkoristila za kavo in rogljiček v tamkajšnji kavarni. Tako je namreč izgledal čisto vsak dan, ki sem ga preživela v Porodnišnici. Obožujem marmeladne rogljičke. 🙂
Minea je ob 12.00 na vrsti. Sestri ji nastavita “čelado” z elektrodami, namažeta gel, nastavita kamero, ki snema njen obraz in mimiko med spanjem ter me pustita, da jo v miru uspavam. Po 1o minutah končno zaspi. Snemanje traja 20 minut. Izvide prejmem prihodnji teden. Med tem se je Mitja sprehajal s Timeo, ta je imela kontrolo hemagioma ob 13.00 uri, le eno ambulanto naprej. Na vrsto smo prišli ob 14.00 uri. Zdravnica mi je še enkrat ponudila sirup propanolol, a sva se z Mitjem odločila, da bomo nadaljevali zgolj z lokalnim zdravljenjem. Hemagiom se je nekoliko zmanjšal in upajmo, da bo šlo le še tako naprej.
Sedaj pa držimo pesti za čimboljše izvide.
twinsmama.si 