Vrtec? Moji punci gresta v vrtec! In to že septembra! Razmišljam, da bi se s šefom zmenla, da kar z dopustom začneva, da odspim par dni. 🙂 Zadnje dneve sem totalno brez energije, ponoči bi najraje pobegnila ven na parkirišče in se skrila v avtomobil. Potem pa še slišim hvale “kak moj otrok spi pri dveh mesecih ker sem si ga hitro tak porihtala”. Pa si mislim svoje… Tudi pri nas je bilo pred meseci boljše kot danes. Zato.. ne preveč pogumno drugim “solit” pameti, ker žal ste lahko hitro v isti “riti” kot jaz. No..pa pustimo to temo na strani.
Pretekli teden smo imeli prvi roditeljski sestanek, ki se je začel s super predavanjem o otrokovi vzgoji, navajanju na vrtec,.. V nekaj stavkih sem se popolnoma našla, nekateri pa so mi dali misliti. Z menoj je bil tudi mož in padel je dogovor. Prvi mesec dni, ju bo on vozil v vrtec. To je bil predlog predavatelja, ki je na smešen način opisal primerjavo med očetom in mamo. V praksi? Oče: “Fajn se mej se vidiva popoldan. Cmok in čaao.” Mama: “Jooj, kako te bom pogrešala, hitro pridem po tebe, bodi priden, cmok, cmok, cmok..” Po možnosti še ga petkrat stisne k sebi in ponovi prej omenjeno, nato mu pet minut maha in “kuka” v igralnico kaj počne ob tem pa joče, da skorajda ne pride do zraka. Vse skupaj pa je lahko napaka, saj otrok dobi narobno predstavo o tem kje je in zakaj je tam. Torej s(m)o starši velikokrat krivi za to kako poteka “sprejemanje” vrtca.
Seveda je sedaj meni lahko govoriti o tem, v sebi pa vem, da bom tudi jaz potočila kakšno solzo in ju pogrešala. Predvsem naša jutra, ko me pričakata z nasmeškom in veseljem, kot da se nismo videle nekaj dni. Pravzaprav si sploh več ne znam predstavljati kako je biti več ur brez otrok. Veste.. velikokrat sem izrekla stavek: “Komaj čakam, da gresta v vrtec.” Pa nisem prepričana, če je res tako.
Pa vi? Kako je pri vas izgledalo uvajanje?
twinsmama.si 