Več kot 10 let smo kampirali v Medulinu, nato smo se “prestavili” v kamp Pineta, kjer smo še danes. Na Medulin nas vežejo lepi spomini. Moj ata, si jih je želel obuditi in trenutke podoživeti še s svojimi vnukinjami, zato smo se dogovorili, da se odpravimo tja na izlet.
Zjutraj, sem se po pestri noči, komaj spravila iz postelje. Kaj bi dala za podaljšan spanec. No.. sledilo je pakiranje za dan preživet na plaži. Ok Tea, ne rabiš s seboj vsega. Vzamem kopalke, brisače, obroč, igrače za v vodo, kremo, hladilno torbo, pijačo, prigrizke in še nekaj malenkosti, pa “pičimo”. Najprej se ustavimo v Lidlu v Puli, kjer smo dva dni nazaj izgubili Timein obesek z dudo.. žal ga niso našli :(. Nato skočim še v DM po kopalne pleničke in adaptirano mleko. Po nekaj minutah smo že v Medulinu, ki zgleda popolnoma drugače kot nekoč. Za vstop z avtomobilom plačamo 100 kun – cca 14 evrov. Kaaaj? Skoraj trikrat več kot pred nekaj leti.
Ko se sparkiramo pa sledi razočaranje. Močan veter, ki nam najprej še ni pokvaril razpoloženja, saj smo si mislili, da bo kmalu mimo in bomo lahko preživeli lep dan na plaži. Poiščemo kotiček, mesto kjer smo včasih preživljali dopust kot družina. Pričnemo s postavljanjem šotora in komedija se začne. Razstavim ležalnik, ko se vsedem nanj se skoraj zložim z njim vred, želim nahraniti male, ki ju med tem začne tresti, hitro jima oblečem majici z dolgimi rokavi, nogavičke in nadenem trak. Nadaljujem s hranjenjem, naenkrat pa je hrana vsepovsod samo v njunih ustih ne. Med tem poslušam mamo in ateja kako postavljata šotor. Prej sta postavila celo prikolico z vsemi plahtami kot en mali šotor s štirimi klini. Med tem ata v našem stilu ( kdor nas pozna ve o čem govorim ) obžaluje, da nismo ostali v kempu. Malo vseeno posedimo in premišljujemo ali naj ostanemo, ali gremo nazaj v naš kemp. Slednje je premagalo, saj je ateja skrbelo, da se bosta pikici prehladili. V takem se nebi niti kopali, zato smo pobasali stvari, kako je to zgledalo, ne morem opisati,.. Z mamo sva se presmejali še pa še, med tem, ko ata ni mogel skriti žalosti, da ne bo čofotal s svojima princeskama.
Tako so naši prvotni plani splavali po vodi, a kljub temu smo se imeli super, se nasmejali kot že dolgo ne, mama in ata pa kljub temu nimata želje, da se kmalu vrnemo tja.😂😂 Med tem, ko pišem te vrstice sta babi in dedi peljala Timeo in Mineo v morje, jaz pa ležim in uživam. V tem letu sem skoraj pozabila kako to zgleda.
🥂🌞