Na morju smo že deset dni. V tem času se je nabralo veliko umazanega perila, več kot sem pričakovala. Sicer imamo prenosni pralni stroj, ki sem ga na Bolhi kupila za 20 evrov, a tokrat smo ga pozabili v Mariboru. Mama mi pove, da se ne rabim sekirati, saj imamo v kampu pralni in sušilni stroj na žetone. Top, si mislim. Kupimo žeton in kaj se zgodi? Pred mano se stroj pokvari. Ker ga v treh dneh niso popravili, sem povprašala, če kdo ve za kakšno pralnico v bližini in hitro dobim namig – Pula.
Pogooglam kje točno se nahaja in pokažem Mitji. Nisem pričakovala, da mi bo rekel, da če želim, lahko grem kar takoj. “Si prepričan? Glede na to, da je večer… sam boš z Jano in malima..,” rečem. “Kaj ti dvomiš v mene? Valda, da jih bom zrihtal. Saj v uri in pol boš pa že nazaj!.” Itak sem takoj zagrabila priložnost, že nekaj časa na “off” mi je dišalo, tukaj pa se itak počutim kot doma.
Vsedem se v avto in pokličem prijateljico, s katero si že dlje časa nisva privoščile čveka. Čez nekaj minut že stojim v ogromni pralnici, takšni kot sem jih do sedaj videla le na televiziji. Vsa zgubljena, se obrnem za pomoč in prijazna delavka mi vse razloži in pokaže. Perilo naložim v stroj, vanj vržem žetone in že se pere. Filmsko. No nič kaj filmsko ni bilo to, da sem perilo prinesla v vreči za smeti, vsi ostali pa v plastičnih košarah… Med tem na zaslonu vidim odštevalnik – 39 minut. V pralnici je urejena čakalnica, kavni avtomat, revije, wi-fi.. in 39 minut časa za čvek! Waw! 🙂 Med tem ugotovim, da je v pralnici večina moških – bravo ženske! 😂
Ko stroj opere, vzamem košaro in stvari preložim v sušilni stroj.
In koliko me je “dogodivščina” stala? Pranje 25 kun in sušilec 10 kun, torej vse skupaj 5 evrov. Če bo torej kdo potreboval čisto perilo v Puli in okolici, priporočam Speed queen Pula.
twinsmama.si 