Pa je za nami že dan številka dve. Spanje? Ja pravzaprav še ne morem poročati kako je, saj smo imeli obisk. Malo smo se »zapričali« in naenkrat je bila ura 2.30, ko smo odšli v posteljo. Tudi Mitja se je odločil, da še ostane eno noč in je nazaj za Maribor odšel v nedeljo proti večeru. V bistvu pa smo se v vsakem primeru zbudili »zalepljeni«.
Večer je bil več kot odlično preživet, soseda sta prišla brez mobitelov in s svojo pijačo, kaj takega še nisem doživela, hahaha. Tako da verjetno ni treba poudarjati, da ni manjkalo velikooo govorjenja in smeha. Pomemba prelomnica pa se je zgodila tudi Tei. In sicer odkar je rodila je včeraj prvič »ponočevala«, no pravzaprav je bedela najdlje od kar je mamica, ob pol treh sva dejansko še imeli energijo in sva se še v postelji nekaj časa pogovarjali. Ob tem pohvala Minei in Timeii, spali sta kot bubici. Ponoči je potem nekaj zbujan bilo, večinoma je vstajala Tea, proti jutru sem nekajkrat jaz popravila dudo. Mali pa sta nas pustili spati vse do pol desete – luksuz!
V nedeljo sta se zbudili polni energije in pripravljena na »party dan«, ugotovili smo, da barabinki pravzaprav hrano pri zajtrku dajeta Jani, ob tem, ko smo ju poskusili posneti pri »dejanju«, pa seveda prva doza smeha – za dobro jutro. Popoldne sta se punci kopali v bazenčku, Tea in Mitja sta z malo – beri veliko – težavami postavila šotor, da sta imeli še senčko.
Mali sta pridni v nulo, razen ko postaneta lačni, takrat pa ni važno kje smo, ipika, oni dve bosta jedli! Večer smo zaključili s sprehodom do Fažane. Mislim da je to to, sedaj pa nas čaka prvi resen preizkus, saj smo prvič brez Mitja. Držite pesti, da razturamo.
Živa