Fotografije na facebooku so me spomnile, da sem lani na današnji dan, preživljala zadnji vikend doma *tri v enem*. Z Mitjem sva se odpravila po tortice in nato k mojim, kjer sva z mamo preverili, če je vse tako kot mora biti. Pleničke, robčki, vate, kremice, posteljnina,.. pripravili smo vrtiljak, poskušali igrače, zapisali seznam oblačil za pikici.. in dan je bil pri koncu.
Veliko sem prejokala. Veste, tisti občutki, ko veš, da se ti bo življenje obrnilo na glavo. Da bo kmalu vse drugače? Ne znam opisati kaj vse sem čutila in mislila. Po eni strani sem si želela, da bi bili kmalu v mojem naročju, po drugi strani bi ustavila čas in uživala v trenutku. Vsi so me strašili: ne boš več v miru zajtrkovala, celi dan včasih ne boš jedla, neprespana boš, utrujena, kavo boš pila samo še hladno, včasih si ne boš mogla niti oprati las, niti na stranišče… in zdaj vem, da niso imeli prav. Stari bota leto dni, pa se mi razen neprespanosti in kdaj utrujenosti, nič od prej naštetega ni zgodilo. Otroci so res različni, a veliko je odvisno od tega kako si narediš, kaj ti dopustiš…
Zagotova se bo našla katera, ki se bo “pičila” v ta del, a to je moje mišljenje. Res je, da smo mi ustvarili življenje, a otroci niso naša lastnina v tem smislu, da si jih tako posesivno lastimo. Tako kot mi, tudi oni potrebujejo čas zase, pa smo velikokrat starši tisti, ki jim to odvzemamo. In velikokrat smo mi tisti, ki privedemo do tega, da so tako odvisni od nas. Zdi se mi, da je to nekaterim “hrana”.
In tiste, ki še pričakujete ali pa boste. Res se vam bo življenje spremenilo, spoznale boste več razlogov za smeh in srečo, pa tudi več razlogov za jok in živčkanje. A vse bo vredno. Vi lahko storite le to, da ne pozabite nase. Da si vzamete čas zase, da popijete kavo, pa čeprav hitreje kot nekoč in predvsem to, da otroku pustite dihat, saj tudi on to potrebuje!
twinsmama.si 