Z žalostjo lahko pišem, da je za nami zadnja noč v Fažani. Je bila pa presta noč pred tem, pa niti ne toliko zaradi Minee in Timee, ampak zaradi nekajurnega dežja sredi noči. Mali dve sta ga prespali, Tea ne, saj jo je skrbelo, da zaradi hrupa ne bo slišala punc, če bi jokali, tako da je za njo naporna noč. Dopoldne sta pikici po enem krogu z vozičkom v kampu zaspali 1 2 3, zmanjkalo ju je kar za dobro uro. To sva s Teo izkoristile za kartanje. Ja, ogromno sva prekartali, mislim, da mi bo to malo manjkalo, sploh pa stave, ki so padale kot za šalo.
K sreči je kljub dežju ponoči, bil dan sončen in vroč. Zato sva s Teo ponovno prakticirali bazenček, pikici tako čofotata, da ju je užitek gledati. Ko rečeš »čofčof« začneta brcati z rokami in nogami in na enkrat je vse mokro. Še boljše pa je, ko se sami igrata in ne vesta, da ju opazuješ. Lepo se božata in cartata, pa »noro lepo« je videti, ko si pošiljata lubčke. Za nekaj časa sta tudi čisto padle v žoganje. Vsaka je sedela na svoji strani in sta si podajali žogo, celi nasmejani.
Včeraj nikamor nismo šle na izlet, saj je Tea praktično cel dan čistila prikolico oz. okolico. Danes dopoldne bomo namreč krenile na pot nazaj v Maribor. Sej ne morem verjeti, da to pišem. En teden je minil kot da bi bil en dan! Jaz ne vem zakaj je Teo skrbelo kako se bo odneslo naše enotedensko skupno bivanje, ker vem da jo je, tudi če ne bo priznala. Male sta se me takoj navadili in sami prideta do mene po kakšen objemček in poljubček. Naj bo to za enkrat to, se beremo v kratkem, ko vam zapišem še kako je potekala pot domov.
Živa
twinsmama.si 