naš vsakdan

Česa se veselim in kaj bom pogrešala?

Le še mesec dni nas loči od vstopa v vrtec.😯 Se mi zdi, da sem včasih tako odštevala dneve do poroke – veselo, a, ko je nastopil dan D me je stisnilo v želodcu. Mislim, da bo tokrat zelo podobno in se pravzaprav tega sploh še ne zavedam. Sedaj se veselim, da se po skoraj dveh letih vrnem v službo, pa da bom lahko kakšno uro bolj na off. Vem pa, da bom pogrešala marsikaj, med drugim naše jutranjo lenarjenje, ki se bo moglo zaključiti, naše dopoldanske sprehode, opazovanje kako se igrata,.. pa verjetno tudi trenutke, ko sem se ju trudila uspavati. 😂 Malo me skrbi kako bom funkcionirala, glede na to, da smo še daleč od prespane noči.

Zadnji teden vidim, da sta bolj navezani na mene, verjetno zato ker smo več časa preživele same. Skozi me iščeta s pogledom in nenhno plazita k meni. Hodita še ne samostojno, ob opori pa sta brzinski in že si predstavljam kako bo izgledalo, ko se odločita “spustiti”. 🤪 Vsa čast vzgojiteljicam v vrtcu. Z mojimi “avgustovkami” smo se v preteklem tednu dobile na kavici. Mislim, da je bilo 7-8 otrok in takrat sem bila samo: waw vzgojiteljice so carice. Res me zanima kako se bosta obnašali v vrtcu in ali se bosta igrali bolj druga z drugo ali bolj z drugimi. Za Timeo sem prepričana, da bo dala vetra🤣. Je bolj divje narave, samo išče kam bi splezala in kaj bi ušpičila. Minea je malo bolj občutljiva, čeprav zna tudi pokazati svoj jaz.

Drugače pa.. Konec tedna gremo na morje, teden dni bomo preživeli z botro in botrom, nato z dedijem in babico. 🤗🤗 jupiii se že veselimo ❤

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s