naš vsakdan

Prvič sva “prešpricala” najin dogovor

Pred dvema letoma sva se z Mitjem poročila. Takrat sva se dogovorila, da se vsako leto na ta dan vrneva na mesto in obujava spomine. Lani sta bili žabici čisto majhni, stari komaj dober mesec dni. In le pet dni po tem, ko smo prišle iz porodnišnice, sva jih prvič zaupala v varstvo in odšla na večerjo v Galeb. Drugo obletnico preživljamo na morju, zato sva že prvič morala “prešpricati” najin dogovor. A vseeno sva se dogovorila za večer zase. Babi in dedi sta pazila vnukici, midva pa sva se odpravila v Banjole, nekaj kilometrov stran od našega kampa. V dvanajstih letih sva videla veliko sosednjih kampov in mestec, zato sva se odločila, da greva nekam, kjer še nisva bila.

Pot se je začela pesto, po nekaj minutah sva se “zgrabila”. Razlog pa je obupen! 😀 Celo poletje zbiramo plastenke za katere dobiš 50 lip po komadu. In med tem, ko so včeraj popoldne vsi spali, sem plastenke dobronamerno naložila v najin avtomobil, da jih bova odpeljala na zbirno mesto. In ko je moj stari to opazil je bil celi halo! Češ da zdaj se bo on s temi plastenkami okoli vozil itd… Celi jezen, meni pa nič jasno. Kak te lahko ene plastenke vržejo iz tira? 😀 Daj no!? Ustavil se je in vse zložil v prtljažnik ter jih zakril. Ok, super začetek, sedaj pa nadaljujva. Kakšno minuto, dve sem še poslušala, pa se raje vgriznila v zobe, saj je stari občutljiv včasih še bolj kot jaz.

20180813_200533.jpg

Prispela sva v Banjole, tik ob nek velik hotelski kompleks ob katerem je bila restavracija v katero sva se odpravila po nasvetu drugih – Konoba Pap. Najprej sva vprašala če je kakšna miza prosta in kelnar nama je dejal, da je in vprašal, če naju motijo psi, saj sta pri sosednji dva velika psa zato tam nihče ne želi sedeti. Rekla sva, da naju ne moti in bila presenečena nad tem, da naju je po več letih prvič nekdo postregel v slovenskem jeziku.

Mitja je jedel nekaj kaj se mu je že dlje časa “luštalo” in sicer hobotnico izpod peke, jaz pa lignje v omaki s polento.

20180813_202140.jpg

Bila sva zelo zadovoljna, tako s postrežbo kot hrano samo. Odločila sva se, da se še malo sprehodiva ob morju in vsedeva nekje na kavici in sladici. A ker je tako pihalo, da me je kar zazeblo, sva se odločila, da se vrneva v naš kamp, sladico pa si privoščiva na najinem poročnem mestu, ko se vrneva z morja.

 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s