Dnevi na morju še hitreje minevajo. Prva stvar, ki jo morem povedati je, da sem bila letos toliko časa v morju, kot verjetno prej v par letih skupaj. Če bi me to kdo vprašal pred poletjem, bi rekla, da je nemogoče. Minea in Timea res uživata v čofotanju. Kopamo se dopoldan in popoldan. Sicer pa časa ne preživljamo na plaži – zakaj ne, v kakšnem drugem blogu. Prve dni sta kraljevali v obroču, a Timea je ugotovila, da je v naročju v vodi veliko bolj “svobodna”. Lahko bi rekla, da je precej neustrašna, kar me na trenutke malo plaši. 🙂 Minea je precej bolj umirjena, potrpežljiva,.. hvala bogu, da nista obe istega karakterja. Bo pa to po mojem samo še popestrilo njuno vez.
V tem času sem srečala ogromno dvojčkov in v morju, na plaži, na sprehodu… Zadnjič sta do mene prišli enojajčni dvojčici stari 11 let. Ne znam si predstavljati Timee in Minee čez deset let.🤔 Vprašala sem ju kako je imeti dvojčico. Prva je odgovorila, da je svetovno, druga pa je rekla, da čisto brezveze, saj mora vsako leto rojstni dan z nekom deliti. 🤣 ( prva jo je le debelo pogledala in debata je bila končana. ) Najbolj prikupni so majhni otroci, ki vedno sprašujejo od A do Ž. Srečali smo deklico, ki je vzkliknila od navdušenja, ko je zagledala “dvojni” voziček. Vse jo je zanimalo, najbolj pa smo se nasmejali, ko je rekla: “Pa to sta isto stari dojenčici. ( me pogledala in vprašala ) Pa kaj ti še vedno rojevaš?” 😯😂 Kako naj bi punčki razložila, da sem zgolj fenomen, ki se po porodu ogromnoo zredi? Raje sem ji odgovorila: “Ne hvala, zaenkrat sem zaključila.” 👏
Z Mitjem sva se samo nasmejala.
Trenutno je njuna najljubša igrača pingvin na leseni palici in knjigica “števila” kjer znata določene predmete že pokazati. Drugače pokažeta kako sta veliki, bravo, pošljeta ljubčka, pomahata, pokažeta indijančka, na sestro, boža boža in določene predmete. Timea naredi že okoli 15 korakov, Minea še zbira pogum. 🙂 Mene pa to po resnici povedano nič ne moti, saj vem, da bo kmalu ekstra divje.
Danes je Mitja zaključil z dopustom, z Jano sta se vrnila v Maribor, jaz pa sem ob tem, ko se je odpeljal potočila par solzic. Zakaj? Ne vem. Prehitro je minilo vse skupaj. Tako je vedno, ko uživaš, a delo je delo. No me pa ostanemo z babico in dedkom vse do nedelje. Tako da se v tem času še zagotovo slišimo.
Lep ( danes končno malo hladnejši ) morski pozdravček