Veš tisti občutek, ko otroka das v varstvo? In podzavestno se sprašuješ kje so, kaj delata,.. in ko vprašaš dobiš odgovor, da sta super ampak da so si drznili storiti nekaj brez mojega dovoljenja. V glavi se mi je odprlo milijon idej kaj bi to lahko bilo, a nobena ni bila prava.
Naslednje vrstice je zapisala njuna botra Tjaša:
Tea naju je včeraj prosila za varstvo Timee in Minee. In seveda sva po službi odšla do njih, pobasala voziček in malecki, vzela nekaj za pod zob in smo že šli 😀. Z Markom sva razmišljala kam bi šla, imeli smo cca. 2 uri časa. Nato sva prišla na idejo, da gremo z avtobusom pod Pohorje, saj se z njim še nista peljali.. In seveda odločitev, da mami ne povemo nič 😂😁…
Hvala bogu sva lahko prišla z vozičkom na avtobus in ni bilo gužve..
Njuni obrazi so bili neprecenljivi.. Popolnoma začudeni sta gledali okoli. Sploh pa vrata, ki so se na postajah odpirala in so ljudje odhajali. Tudi vsakemu sta pomahali 😁. Ko smo prispeli na Pohorje, smo šli pogledati ribnik in se malo sprehodili po sončku.. Vožnja nazaj je potekala super. Nekaj poti smo šli peš, da nismo predolgo čakali na avtobus.
Vmes pa itak Tea kontrolira kako sta mali
Napišem ji, da smo si nekaj upali brez njenega dovoljenja in da naj ne bo jezna. K sreči se ni jezila, še celo lepo se ji je zdelo.
Pa gremo novim dogodivščinam na proti.👭