Jok, kričanje, trma.. pa smo tam.😥 Ne rečem, da do sedaj nista znali pokazati trme, ko nista dosegli željenega, a to je bilo tako redko, da skorajda ni bilo vredno omembe. Sedaj pa se mi na trenutke zdi kot da sploh ne gledam Timee in Minee, ampak punčki, ki ju ne poznam. Do sedaj sta praktično minimalno jokali, se lepo igrali, včasih tako, da sem bila prav presenečena.👭 Odkar sta v vrtcu, sem ju slišala toliko jokati, kot ju prej nisem v par mesecih skupaj, trma pa se je konkretno pomnožila. In trenutno sem v situaciji, ko ne vem kaj naj storim, da bi bilo prav. Včasih se počutim prav izgubljeno. Ne le, da se začneta jokati, ko kaj ni tako kot si želita, “izpade” imata tudi kar tako, da mi sploh ni jasno kaj je povod.😥 V tistem trenutku ne pomaga nič, nikakor ne morem preusmeriti njune pozornosti, niti s stvarmi, ki jih imata radi.
In ne le čez dan, poslabšalo se je tudi spanje ponoči, a to sem nekako pričakovala, saj vem, da dogajanje čez dan vedno podoživljata. Tako ponoči začneta kar kričati, da se v spanju prestrašiš tudi sam. Minea je včeraj zaspala ob 2.00 ponoči. Ni pomagalo ne nošenje, ne tapkanje, nič. In čez nekaj ur smo morale iti v vrtec.😴 Včeraj sem nato storila nekaj, kar sem si že dolgo želela in ob priliki ponovim – ko sem ju oddala v vrtcu sem šla domov počivati.😇 Spala sem uro in pol. In ju nato ob 11. uri dvignila. Ravno sta pojedli kosilo, vzgojiteljica mi je povedala, da sta tako pridno jedli, da jima je komaj sledila pri hranjenju. No nekaj imata po meni 🤣.
Sicer vzgojiteljici pravita, da Timea po tem, ko oddidem, ne joče več in hitro zavzame vso igralnico, Minea pa joka po intervalih. Tudi to sem nekako pričakovala, saj je Minea veliko bolj nežna, umirjena, med tem, ko je Timea pravi mali vragec. Že prej sem se včasih spraševala kako vzgojiteljicam uspe in kako prenašajo vse skupaj. Sedaj mi je še manj jasno, saj jaz ne bi zdržala niti par dni. In povrhu vsega, si še vzameta čas, da mi povesta kakšno spodbudno in prepričata, da bo vse okej. 💜
Zelo sem žalostna, priznam. 😥
twinsmama.si 