Pretekla leta so bili božični prazniki čisto preveč kičasti ( pred tremi leti zaroka, pred dvema letoma sem zvedela, da sem noseča ), letos pa bom jih izkusila na drugačni način. Bolana. V nedeljo je babi praznovala rojstni dan. Dan se je super začel. Na praznovanju pa me je vedno bolj bolel križ, kar zadnje čase ni nič nenavadnega. A bolečina se je do večera razširila. Ko pa sem se ulegla v posteljo, me je začelo tresti. Začela sem bloditi. V bistvu sem vso noč imela občutek, da zlagam škatle. Vsake toliko sem se vstala in šla do kuhinje po požirek vode, saj v postelji nisem imela obstanka. Takoj, ko sem se ulegla pa sem imela spet pred očmi občutek, da zlagam škatle. Čuden občutek, ki se ga nikakor nisem mogla znebiti. Tudi, ko sem za hip preusmerila misli, sem bila kmalu spet pri škatlah. Nato pa sem zgodaj zjutraj Mitji v joku rekla: »Mitja pomagaj mi, ne morem se vstati od škatel, spravi jih iz mene.« Mislila sem popolnoma resno, imela sem občutek, da ležim pod velikim kupom, on pa mi je rekel, da je tako bila slaba noč, jaz pa se delam norca z njega navsezgodaj. Ampak jaz sem res na sebi čutila škatle! Kmalu je termometer pokazal 39,5. In temperatura vse do včeraj zjutraj ni pretirano padla.
Drugič antibiotik
Naslednjo noč sem spala v dnevni sobi, da ne bi okužila malih. Mitja je prvič za njiju poskrbel popolnoma sam. Vso noč. Grlo me je tako bolelo, da mi je bilo jasno, da imam gnojno angino. Zjutraj sem se vstala in potihoma odpravila od doma. No na urgenci so moje sume samo potrdili: »O tole bo pa ena konkretna gnojna angina. Imate zelo povečane bezgavke.« In tako sem v tem mesecu drugič prejela antibiotike. Pravzaprav sem jih pretekli teden šele nehala jemati. Po tem, ko mi je zobozdravnica očistila zob in mi naredila začasno plombo, se je v notranjosti začelo gnojiti. Hop plombo dol in zob odprt tri tedne. Že to je bila super napoved za praznike, z gnojno angino pa je izogibanje dobrotam še veliko lažje.
Včeraj po prvem antibiotiku je vročina končno padla, se mi zdi kot da sem kar lažje zadihala. Bolečine v grlu so še močne, upam, da se tokom dneva zmanjšajo. Ko pa pridem še »bolj k sebi«, pa vam poročam kako sta žabici in kako sta onidve preživeli praznike.
Lep pozdravček
twinsmama.si 