V decembru “smo” se nekoliko manj javljale kot navadno. 🙂 Jasno je, da služba “terja svoj davek” in da je časa za tovrstne stvari nekoliko manj. A ker je blog moj hobi, moja sprostitev, se vam javim, ko mi čas dopušča💜. Dogodivščin s Timeo in Mineo je vsak dan veliko. Rasteta kot gobi, z njima pa tudi njuna radovednost in dojemanje in po mojem bosta vsak čas spregovorili in dobila bom hudo konkurenco. 😂
Poleg vseh stalnih obveznostih sem opravljala še eno dodatno delo, ki ga v decembru počnem že nekaj let. Gre za zbiranje prostovoljnih prispevkov – od vrat do vrat. Vsaj nekajkrat tedensko sem tako dnevno uro ali dve namenila temu. Morem priznati, da je to pravi psihološki test. 😖Tako temu rečeva s prijateljico, ki je moja “sotrpinka”. Čas vzameva za druženje, pa na nek način zabavo ob misli, da počneš nekaj dobrega za soljudi. V resnici pa je velikokrat vse prej kot sprostitev. 😏
Srečaš se z več sto ljudmi, več sto karakerji, na katere naletiš v dobrih ali slabih trenutkih. Kdor me pozna ve, da znam biti zelo eksplozivna😈. No pri tem delu, se na nek načim “učim” brzdati, vgrizniti v jezik, kljub temu, da te kdaj kakšna beseda zaboli, vseeno namesto grdega odgovora, podarim nasmeh. In ja, včasih dobiš takšno “porcijo”, da moreš kakšno minuto postati, globoko vdihniti in se “podati” naprej v lov za pozitivnimi ljudmi, ki ti morda kljub temu, da se ne odločijo dati prispevka, podarijo kakšno lepo, spodbudno besedo. 😍Zgodi se tudi, da ti kdo polepša dan s svojo energijo in nasmehom. A žal preredko. Včasih ne morem verjeti kako ti je nek neznanec sposoben nameniti toliko kletvic, groženj, zaradi nekih zamer, ki jih goji, ali pa morda zgolj zato, ker takšen pač je.😲 Splošno morem še dodati, da je največje razočaranje oz. so največje presenečenje ženske, ki se na vratih spravijo na svoje partnerje kot hijene, moški pa se nato v večini potuhnejo, umaknejo in tiho ubogajo. Lahko bi temu rekli, da v tem delu naletiš na ogromno več “zdresiranih” moških kot si sploh drzneš pomisliti, da jih obstaja. 😂
Verjamem, da smo decembra vsi nasičeni z dobrodelnostjo oz. zbiranjem pomoči iz vseh smeri, na vsakem koraku. Priznam, da mi to ni najbolj po godu. Pa ne, da ne želim pomagati, če le lahko s kakšnim evrom priskočim na pomoč, to z veseljem storim, a zdi se mi, da se skozi leto vse preveč pozabi na pomoč, decembra pa “navali narode”. Halo ljudje! Tudi preostalih 11 mesecev obstajajo težke zgodbe in ljudi, ki potrebujejo pomoč in podporo. Kje smo takrat? 🤔
V glavnem… pred mano sta še dva dneva, ko bom morala ljudem pozvoniti na vrata. Vem, da imate vsega dovolj. Nihče vas ne sili, da kaj morate storiti, a iz prve roke povem, da si ne zaslužimo takšnih besednih napadov, niti loputanja z vrati ne. In upam, da v zadnjih urah naletim na čim več pozitivčkov. 💜