Včeraj nam je prvič uspelo!🤗Prvo sankanje namreč.. Na to sem čakala že več kot mesec dni. Mitja jima je za božič kupil svetovne sanke namenjene dvema otrokoma. Po želji se sedeža odstranita in jih uporabljaš kot navadne, tako da upam, da nam bodo več let služile.😎
Za božič sta veselo plezali po njih, sedeli v sedežih, jaz pa sem si ju kar predstavljala na snegu. Po “bolanih dneh”, smo končno dočakali dan, ko smi vsi zdravi in je ati doma! Bilo je jasno: idealna priložnost za sankanje.🤩S seboj sva povabila tudi botra. Na koncu smo skoraj eno uro čakali, da se zbudita – privoščili sta si “orng” popoldanski spanec ( nekako je potrebno nadomestiti neprespane noči ).
Bilo je že pozno popoldne, a ker ni bilo pretirano mrzlo in je bil še lep dan, smo se hitro odpravili. Šli smo na Ledino. Sicer ni bilo veliko snega, a ravno prav, da Timea in Minea vidita kako je na saneh. Bili sta veseli in nasmejani. Iskreno bi pričakovala, da bo bolj navdušena Timea, saj je bolj adrenalinski tip in si vse upa, a ni bilo tako. Po nekaj vožnjah, je želela dol, Minea pa je dalje uživala v tej zimski radosti.🙂 Timei je bilo veliko bolj zabavno potiskati sani.🤣
No… razmišljala sem, da bi se še jaz poskusila spustiti in čisto pozabila na mojo rit!🤣 Itak ni šla v sedež, tako da smo se nasmejali. Pardon, pač se ne počutim tako obilno.😂
Za prvič sta tako več kot uživali in komaj čakam, da ponovimo. 🤗