Minilo je več kot mesec dni odkar sta bili Timea in Minea nazadnje v vrtcu. Novo leto se ni najbolj zdravo začelo in vse tri smo bile izmenično bolane. Zadnji teden dni sta doma ostale iz preventive. Priznam, da sem se kar navadila na stari ritem, ko sta začeli hoditi v vrtec. Služba, kakšna kavica,.. zdi se mi, da sem malo zadihala, saj se ni ves dan vrtel samo okoli otrok in gospodinjstva.
In sedaj smo bile spet na tisti točki. Ves dan doma, bolane. Med štirimi zidovi.. k sreči je bila tukaj najprej teta Simona, ki je imela ravno dopust, potem prijateljica Janja in moja babi, pa itak popoldan moji starši, ki so mi pomagale, da v tem mesecu moje delo ni preveč trpelo ( delala sem doma ), in ko sem bila bolana, so me razbremenili. Ko smo poveč kot dveh tednih šle vse 3 na sprehod, se mi je zdelo kot zadetek na lotu. Zrak, nekaj drugega,.. 💜 Mislim, da sem v zadnjem času, dobila precej tršo kožo in upam, da bom v prihodnosti ob situacijah kot so bolezen in poškodba, znala malo bolj resno pristopiti in ne zganjati takšne panike kot jo navadno in za katero vem, da itak ne prinese nič dobrega.
No, da se vrnem nazaj.. v času, ko sta bili doma, se nam je ritem popolnoma spremenil, še tisto kaj smo imeli red, se je podrlo. Pozno spati, pozno vstati, ponoči “srati”🤣. To so tri stvari s katerimi bi opisala spanje mojih otrok, z eno besedo ga ne bi niti opisovala, ker verjamem, da bi lahko bila odtenek pregroba. Konec minulega tedna smo tako začeli z zbujanjem prej, a še vedno smo bili uro “proč” od tiste, ki je potrebna za v vrtec. 6.30 in 7.00. A sta me malecki popolnoma presenetili. V ponedeljek sem ju zbudila, nobenega joka, takoj nasmešek na obraz. Morda pa sta čutili, da gresta nazaj med prijatelje.💜🌞
In kaj me je najbolj razveselilo? Da sta šli z veseljem skozi vrata vrtca in tudi v igralnico brez problema. V omarici sta me čakali njuni risbi še od lani😂, že to mi je orosilo oko, ko sva ju z Mitjem oddala, pa sem se razjokala. Kdo bi me / nas razumel? Veselila sem se, da se vrneta v vrtec, a ko je prišlo do tega, sem ju v sekundi pogrešala. Naše vstajanje, naš zajterk, igranje,… no čez dve uri sem prišla k “sebi” in ugotovila, da je tako čisto okej. Njima nič ne manjka, meni pa tudi ne! 💜
twinsmama.si 