naš vsakdan

“Kako sta sladki, sta pa res pridni”: Ne vem kaj so si mislili deset minut kasneje

Haj haj. Javljam se iz vikend pobega🤗. 🙂 Tokrat s Timeino in Mineino teto Simono. Dopust smo imele planiran že januarja, a je tedaj Minea zbolela za gripo in namesto dopusta v termah, pristala v bolnišnici.😓 Tudi tokrat sem skoraj mislila, da nam ne bo usojeno. Pretekli teden so se v njuni skupini pojavile vodene koze. In v četrtek se Minea zbudi s piko na lico. Tudi v vrtcu niso bili prepričani ali bi lahko šlo za koze ali ne. In tako smo ves dan čakali, ali se bo kaj razvilo ali ne. No k sreči se ni, tudi te pike v petek ni bilo več. V petek sem ju tako kljub dopustu vseeno peljala v vrtec in se dogovorila, da ju dvignem po kosilu. Med tem sem v miru spila kavo, se psihično pripravila na “dopust”😂 in spakirala. Čeprav samo za tri dni, se prtljage kar nabere. Posteljice, jogija in ostalo – prtljažnik je bil hitro poln.

Pot je hitro minila, malecki sta pridno dremali in že smo bile na cilju. Tokrat je bil že start nekoliko drugačen kot ponavadi. Navadno gremo z atijem in nam vse stvari odnese v sobo. Sedaj pa sem po stopnicah tovorila tako, da so se mi lahko ostali kar nasmejali. Ko sem nesla kufer, sem se vsakič po parih stopnicah za sekundo spočila😂 in si mislila Mitja, kje si? K sreči sem že profi v postavljanju in razstavljanju prenosnih posteljic (te so mi na začetku povzročale preglavice) tako da smo bile hitro “fraj” za “lutanje”.

Sprehod po parku, kosilo in nato je sledilo tisto najslajše – kopanje. Nevem kako sem naivno mislila, da bosta pustile nadeti rokavčke? 😂No, te bomo očitno imeli vsaj še en čas kot igrače. Mini in Timi nista pokazali niti malo navdušenja. Mimogrede… Pozna kdo kakšen trik kako ju prepričati?

Po igranju zunaj je sledilo njunih 15 minut – risanke in malo na off za mami in teto🤗. Do večerje je bila še dobra ura, a kazalo je, da je ne bosta dočakali. Očitno je bilo vsega dovolj, bili sta utrujeni in ob 18. uri sva ju še komaj držali pokonci.😯 Večerja se je super začela, komentarji ljudi so se kar vrstili: “joj kako sta sladki, sta pa res pridni”. Ne vem kaj so si mislili deset minut kasneje. Minea je skoraj zadremala za mizo, Timea pa je v svojem stilu začela z ipiko. Kadar začne katera v takšni situaciji jokati, imam vedno občutek, da vsi bulijo v mene in si mislijo: “Kaj bo tota umirila otroka, da v miru jemo?”. No potem se pa hitro potolažim, da verjetno jih je večina imela otroke in vedo kako to poteka. Med tem, ko sva še s Simono jedli, sem stoje s Timeo postopala kot nek dvorski norček. 😵 Kaj res? Doma znata rogoviliti tudi do 22. ure, tu la niti večerja ne bo šla čez?

Ja..hitro smo bili v sobah, na hitro sem ju preoblekla in nekaj pred 20. uro sta spali!
Sedaj, ko pišem ta blog je nekaj pred polnočjo, pa je nekaj alarmov sicer že bilo, a če bo tako naprej, bomo preživeli. Sama sem zaspala urco po njima, tako da je “prva runda” spanja že za menoj. 😂 Tole ni slabo vidim. Bom poskusila večkrat prakticirati.😂
Se javljamo ❤

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s