naš vsakdan

Zlati gor dol, starši bi obvezno rabili dopust po dopustu!

Naš dopust se bliža koncu. Imeli smo tako srečo, da je skoraj pet dni v eno deževalo! Seveda sem računala na malo hladnejše dni, tudi na dežek, in kljub temu, da me je mama opozorila, da ne boš pozabla škornjev in palerine ( in sem si mislila jao kaj res misliš, da ne znam pakirat? ), se je zgodilo točno to. Nič… drugi dan dežuje in rečem Mitji, da glede na napovedi, druge ne bo kot da se odpravimo po nakupih. Najti škornje in palerino: misija nemogoče. Ni mi uspelo. Bomo pa stisnili zobe in se zabavali drugače.

Z 2 leti starima otrokoma pač ne moreš biti ves dan v prikolici in pod 2×3 m veliko strehico. 😂 Narisala sva najmanj 50 avtomobilov, knjige so že cele oguljene, najbolj ju je zamotilo prestavljanje lego kock iz enega vedra v drugega 😂👍. Ko sem pakirala igrače, sem si mislila, da itak skoraj ničesar ne potrebujem, saj bo možnosti za raziskovanje gozdička, plaž, več kot dovolj..

En dan smo se odpravili v aquarium Pula – malidve sta bili navdušeni v eno sta vzklikali waaaa, no, najbolj od vsega pa ju je navdušil veliki stropni ventilator. Res? Peljeva vaju gledat ogromne ribe, vidve pa skoraj znorita od navdušenja, ko vidita velik ventilator. 🤔😂🙈 Odlično!

Drugi dan googlam kje je kakšni igralni center za otroke – teh se sicer na veliko izogibam, saj sta bili več kot preveč bolani. A tokrat sem si rekla pa dajmo.. le nekaj kilometrov od nas najdem nakupovalno središče, ki ponuja pravi mali raj za otroke. Ko sem videla njuno navdušenje sem pozabila na vse ostale “blokade” in “zavore”, da se odpravimo tja. Prva ura je brezplačna, nadaljna stane 20 kun na otroka (cca. 3 evre).

Presenetilo me je, kako lepo imajo urejeno previjalnico – kreme, pleničke, vlažilni robčki, ni da ni.. Po koncu zabave se odpravimo na kosilo nato pa Mitju rečem, da naj gre po voziček in da bom ju probala uspavati tako. Dejstvo je, da se že lep čas nista želeli voziti v vozičku, razen stoje na zadnjem delu in da so bile možnosti, da bosta tako zaspali izredno majhne. No – tako sem mislila.

Kar hitro ju je zmanjkalo in tako sva se lahko odpravila še po nakupih in v miru spila kavico. Mimogrede, na poti do tja sem opazila, da imajo v Puli novo kopališče, morda komu informacija kdaj pride prav. Če se vreme ne bi umirilo, bi se zagotovo odpravili tja. 

V zadnjih dneh sem se prav zamislila, kako nezahtevni so pravzaprav naši otroci. Poleg prej omenjenega ventilatorja: trudiš se jima dobro skuhati, onidve pa najbolj obožujeta kruh. Kupiš jima novo jakno, pa bi sosedi skoraj klicali CSD kaj delam z njima, vbistvu pa si samo tako močno želita obleči svojo staro, oguljeno jakno. Želiš jima menjati pleničko, da bosta v svežih, a onidve jočeta, ker si želita ostati v starih, polulanih. Ponudiš jima različne igrače, najbolj zadovoljne bosta s plastičnimi kozarčki in testeninami, samo da lahko prelagata v nedogled. Kupiš jima svojo mizo in stol, onidve bosta raje sedeli kar poleg mamice in atija ali pa že raje v njunem naročju. Pelješ ju na plažo, da vidita morje, kamenčke, rakce,.. onidve se navdušita nad traktorjem, ki pelje mimo. Mati? Kaj kompliciraš? Poglej kako zlate otroke imaš😂❤❤.

Malo za hec, malo za res. Res ju je lepo opazovati, sedaj se že sami primeta za roke, objemeta, data poljubček, ena drugo tolažita. Res sta zlati. A zlati gor dol, starši bi obvezno rabili dopust po dopustu! 🙈🙈

Ko je mama prebrala ta blog je komentirala:

Nauk? Poslušaj mamo in ti bo lažje!👍😂😂😂😂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s