naš vsakdan

Ampak ja – spet smo tam, kompliciramo itak mi, ne naši mali

Danes gresta Minea in Timea še zadnjič k vzgojiteljicama, katerima sem res neskončno hvaležna. Pred letom dni, je bilo že prvi dan jasno, da si boljših ne bi mogla želeti. Ves ta čas sta malecki veselo tekli v vrtec in v garderobi skorajda nista imeli časa, da se sezujeta. Najlepše je bilo videti, kako sta jima po tem, ko ju nekaj dni nista videli, stekli v objem. Vedno sta me znali pomiriti, pa tudi postaviti na realna tla, ko je bilo to potrebno. Znali sta mi iskreno in direktno povedati, da kompliciram in da naj uživam, ker njima nič ne manjka.

Dva dni nazaj, sem legla v posteljo in začela razmišljati.. pa saj ju še samo dvakrat peljem na tisti del. Včeraj, ko sem prišla in videla, da ni več njihovih imen, me je rahlo stisnilo pri srcu. Morda malenkost zato ker me je bilo strah kateri vzgojiteljici bosta dobili sedaj, saj sta letošnji presegli vse moje želje, kako bom spremenila svoj jutranji ritual saj bomo morale zagotovo od doma par minut prej – prtličje je le bilo luksuz, predvsem pa zavedanje, da je leto dni naokoli in da čeprav se mi zdi morda še daleč do osnovne šole, je le ta tik pred vrati.

Ko pomislim kakšna razlika je od lani do danes. Kaj sta v tem času vse osvojili, kako sta zrastli, napredovali… še lani sem ju v naročju mrmljajoče prinesla s flaško v roki, danes pritečeta k meni, da mi povesta kako sta se imeli in že veselo čebljata svoje plane.. Starši, ki dajete to skozi, veste o čem govorim. Občutki, ki jih lahko razumemo le mi. ❤

Malo me je sram edino, ker se nisem čisto nič pripravila na novo vrtčevsko leto. Tako sem šele včeraj naročila nalepke z imeni za oblačila, ki jih bom polikala na majice, danes pa preobrnem splet za nove nahrbtnike ali vrečke. Sedaj sta namreč imeli prostorni omarici v katere sem spravila marsikaj, v novi skupini jih ni, tako da bo potrebno malo improvizirati.

evo skrb je odveč… spomnila sem se na eno rojstnodnevno darilo, ki še ni bilo uporabljeno.. nahrbtnika, mehka kot vrečke iz blaga.. pa še vse mi je uspelo spraviti noter 👏👏

Ampak ja – spet smo tam, kompliciramo itak mi, ne naši mali. Njim je važno, da se družijo in uživajo. In prav je tako. Naj uživajo brezskrbno otroštvo, sama bi z veseljem malo prevrtela čas (20 let) nazaj. Vsaj za nekaj dni. Ko mi je bilo najbolj pomembno, da za Barbie izberem dovolj lepo obleko, da jo bo Ken peljal na večerjo.🤣 Ko še nisi niti pomislil, kaj vse ti prinaša življenje in da ni vedno vse rožnato. Ko še nisi razmišljal, da boš nekoč premagoval težje ovire, sprejemal nove izzive.. ❤ kje si časovni stroj? Vrni me v nekaj otroških dni👏.

Kdo bi se vrnil z mano?🤣

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s