Drugi o nas · naš vsakdan

Prva noč pri babici in dedku

Kot sem vam že sporočila, sva z Mitjem po dobrih dveh letih, prvič spala sama! Timea in Minea sta namreč prvič spali pri mojih starših. Na ta dan sem dolgo čakala, želela sem si namreč spaaaaati, brez, da morem vstajati vso noč. Čeprav so zadnje dni noči precej boljše, so še daleč od tega kar bi si kot mama in ati, ki potrebujeta počitek, želela. Navadno prve tri ure dobro spita, nato se pa začne. V najhujši noči, z Mitjem vstajava tudi na manj kot pol ure. Nekaterim se to zdi nesprejemljivo, največkrat sva deležna nasvetov naj ju pustiva nekaj dni jokati, pa bosta potem spali kot top. No, tega nisva pripravljena narediti. Čeprav me včasih sredi noči prešine misel zakaj je meni to potrebno in si večkrat rečem zdaj pa ju bom pustila jokati, saj ne morem več. Za piko na i imam najraje, ko slišim tarnanje kakšne mamice, ki vstane enkrat na noč. Pri sebi si samo mislim: komaj čakam ta trenutek! Timea ima pogosto nočne groze, obe pa precej podoživljata. Tega ne pišem zato, ker zbiram nasvete, ker mislim, da toliko stvari, kot smo poskusili… Ne da se mi več, mislim, da je ključno, da se pač sprijazniš in čakaš noč, ko bo bolje. In verjamem, da bo.

V glavnem, včeraj smo preživeli lep dan skupaj kot družina. Najprej smo pogledali kaj dogaja na Minimaniji, nato pa se odpravili v Sikalu zoo, kjer sta bili Timea in Minea čisto navdušeni. Verjetno se vidi, da sta odraščali s psom in da imava oba z Mitjem živali rada. Z veseljem in brez strahu sta jih hranili, spuščali zvoke.. Lepo ju je bilo opazovati in to je eden izmed takih izletov, ki jih zagotovo ponovimo.

Twinsbabi po prvi noči: Pred dnevi je padla odločitev, da najini »lubici« v soboto prespita prvo noč pri nama. Mogoče sva se dolgo odločala, ampak do aprila letos smo živeli skupaj in zaradi nočnih »dogajanj« tega enostavno nisva upala.

Večer smo preživeli lepo, se igrali, pridno sta pojedli večerjo, nato pa smo seveda gledali odbojko in navijali… No, navijala sem le jaz, Mini pa je hitro sodelovala in ploskala in se smejala. Timi pa je malo z začudenjem gledala kaj se dogaja. Postajali sta utrujeni in prišlo je do prvega »zapleta«. Odpravili smo se v njuno sobico, ki je bila nekoč Teina, sedaj pa je postala njun mali raj. Timi je pridno legla v svojo posteljo in se sama začela uspavati. Mini ni želela v posteljo.

 Prvo noč ju res nisva želela prestrašiti, želela sva, da jima je lepo . Tako sem ostala z njo v dnevni dobi in jo imela v naročju. Potrebovala je bližino. Z dedijem sva mislila, da je med tem Timea že zaspala, vse je bilo mirno in videti je bilo tako. A glej ga zlomka naenkrat prikoraka v dnevno sobo. Nato sva se odločila, da ju bova poskusila uspavati v spalnici, da smo vsi skupaj v postelji. In res, zelo hitro sta zaspali. Nato pa naslednji korak, kako ju prenesti v njune posteljice, da ju ne zbudiva, ko sta končno zaspali. Odločila sva se, da jaz pogledam v zamiku nogometno tekmo, da trdneje zaspita, nato pa ju preneseva. No.. to ni bilo uspešno. Tako smo pač vsi skupaj zaspali in spali nekje do druge ure, ko je začela Timea močno jokati. Če mi ne bi v spominu ostal njen jok, bi se jo zagotovo ustrašila. Pogosto ima namreč nočne groze, ki trajajo nekaj časa.

Ker je z božanjem nisem mogla uspavati, sem jo odnesla iz sobe, in jo uspavala nazaj. Zlato moje je zaspala kar na meni. Nato sem jo odnesla v posteljo, v tem času pa začne jokati Minea. Ne najde dude, niti meni ni uspelo, tako se je zbudil še deda in k sreči jo je njemu uspelo najti. Ampak v času, ko je jokala je ponovno zbudila Timeo. Tako sta jokali obe hkrati. Vglavnem.. po uri »kaosa« se je vse umirilo in ponovno se lotim podviga »prenos v posteljico«. Mineo uspešno prestavim, Timea začne brcati in se upirati. Želela je ostati pri dediju, jaz pa sem šla spati v otroško sobo v posteljo zraven Minee.

Okoli treh nam je tako končno uspelo, da smo vsi ponovno spali. Tokrat bolj uspešno. Timea je spala do 9. ure, Minea pa je okoli pete ure želela flaško, trikrat sem ji morala pomagati poiskati dudo. Zbudili sta se zelo veseli, midva z dedijem pa sva se odločila, da ju bova kmalu spet čez vikend vzela k sebi. No za nekaj noči več, pa potrebujeva več hrabrosti, vseeno je to velika odgovornost.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s