naš vsakdan

“Adijo grem zdaj malo v moj svet”, svet poln denarja za pleničke

Halo halo. Malo sem že pozabila kako je strniti nekaj misli v obliki bloga. Kot ste opazili, sem se v zadnjem času malo “distancirala” od pisanja. Zaradi službe večino časa preživim na računalniku in telefonu, poleg tega sem se v zadnjih mescih odločila še izpiliti mojo angleščino, tako da dvakrat tedensko obiskujem tečaj angleškega jezika. Čisto preveč informacij za mojo glavo. 😀 Kljub temu, da sem nekoč bloge pisala za sprostitev, v zadnjih časih nisem mogla zbrati misli. In potem je bolje, da nekaj ne storiš, kot da to storiš na silo. 🙂 Sedaj pa sem začutila, da se vam “želim” spet javiti in povedati, da smo okej. Dnevi so pestri, imajo premalo ur, sicer pa se imamo fino. Timea in Minea sta v zadnjih mesecih precej napredovali v govoru. Del, ki sta ga zagotovo “podedovale” po meni.

Še vedno se včasih kar zagledam v katero izmed njiju in si mislim: pa kak je to možno? Komaj sem te rodila sedaj pa mi veselo razlagaš kako si se imela v vrtcu, kaj si jedla, kaj bi rada počela.. Kar me zelo veseli je to, da zelo zelo radi prepevata in plešeta. Tudi meni glasba pomeni veliko. Prva stvar, ki jo storim, ko sedem v avtomobil je, da prižgem radio. V službi že vedo, da ko rečem “adijo grem zdaj malo v moj svet” to v praksi pomeni pustite me nekaj minut, rabim svojo dozo glasbe, da se napolnim z energijo. Tedaj mi tipkovnica “letttti ko šus”. In ko pridem domov, je prva stvar ponovno glasba. Predvsem zvečer sta zelo posrečeni, saj pred spanjem radi prepevata in potem iz sobe slišiš: mi se mamo radi, radi, radi, radi.. ali pa ježek teka teka in se kotali. 🙂 Včasih se naredita, da pridno spita, potem pa slišiš kako se “šuntata” in veselo smejita.

No, da vam odgovorim še na eno vprašanje, ki glede na to, koliko ljudi me vpraša v živo, verjamem, da se sprašujete tudi vi. 😀 Da. Še vedno imata dudici in še vedno imata plenice! Pred nekaj meseci dud skorajda nista več “potrebovali”, razen za spanje. Ne vem zakaj nisem tedaj izkoristila priložnosti in jima ju vzela. Sedaj je vse skupaj malenkost težje. Ponovno sta se iz ne vem kakršnega razloga odločili, da je duda precej fajn. Nekako sem jima že povedala, da bomo dudice dali Božičku in jih bo odnesel drugim manjšim otrokom. Ko pa pomislim, da bo ta trenutek prišel pa.. Uf. Nočem vedeti. Naj še malo uživata! 🙂

Kar se tiče plenic.. Poslušam na dnevni bazi kako to, da še jih imata. No da vam povem, da jih imata za to ker mi je “ful fajn” zapravljati denar za nabavo plenic… Prav hudo mi je, ko pomislim, da bom lahko s tem denarjem, ki mi bo ostal, kupila kaj drugega. 😀 Mislim.. Kateri starš si ne želi, da je njihov otrok čimprej čist? Poskusila sem že skozi poletje. Zdelo se mi je najbolj enostavno. Ampak nekako sta kahlico uporabljale za vse drugo, samo za tisto čemur je namenjena ne. In sem se odločila, da ne bom pritiskala. Zakaj? Ker vem, da bo odvajanje od plenic veliko bolj enostavno, ko bosta sami pripravljeni na to. Mimogrede, ta teden je Minea prvič v vrtcu lulala v kahlico. Tako da. Malo po malo se daleč pride ne? 🙂 In verjamem, da se bom tudi jaz čez nekaj mesecev lahko pohvalila, kako sta moja otroka “čista”, če se že s spanjem pri skoraj dveh letih in pol še vedno ne morem.

Dudasti, pleničasti, pa čisto moji <3.

Lp

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s